Sporočila za javnost ZZZS


ZZZS predlaga Vladi RS, da nameni za skrajševanje čakalnih dob več denarja za več operacij, posegov in pregledov v zdravstvu



Ljubljana, 19. maj 2016 – Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je danes na svoji seji sprejel sklep, s katerim poziva Vlado RS, da opredeli Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 tako, da se namesto dviga cen zdravstvenih storitev, kot ga predlaga ministrstvo za zdravje, vključi dodatni program za skrajševanje čakalnih dob, in sicer tako, da se izvajalcem zdravstvenih storitev namesto do 10% plačila preseganja nekaterih prednostnih (prospektivnih) programov plača do 20% preseganje teh programov ter da se v specialistično ambulantni dejavnosti plača do 10% preseganje programov. Finančni učinek predlaganih »nadomestnih« ukrepov bi v deležu za obvezno zdravstveno zavarovanje znašal 21,6 milijonov evrov. Na ta način bi za skrajševanje čakalnih dob v letu 2016, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev po finančnem načrtu ZZZS za leto 2016, namesto 7,7 milijonov evrov namenili 29,3 milijonov evrov.


Ministrstvo za zdravje je v mesecu aprilu 2016 posredovalo v medresorsko usklajevanje predlog »Sklepov o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2016« (v nadaljevanju: predlog sklepov vlade), s katerim predlaga vladi, da se o spornem vprašanju št. 74 odloči tako, da se vkalkulirana vrednost programov oziroma cen zdravstvenih storitev, z nekaterimi izjemami, v obdobju od 1.6.2016 do 31.12.2016 povečajo za 3,6 %, ter, da se o spornem vprašanju št. 38 odloči tako, da ZZZS za skrajšanje čakalnih dob ob izvedbi končnega letnega obračuna za leto 2016 izvajalcem dodatno plača programe v višini 7.723.082 evrov.

Glede na prioritete vlade na področju skrajšanja čakalnih dob v zdravstvu je navedeni predlog sklepov vlade po mnenju ZZZS vsebinsko pomanjkljiv, zato Upravni odbor ZZZS predlaga vladi spremembo.


Za programe zdravstvenih storitev naj bi bilo na podlagi predloga sklepov vlade, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, letos namenjeno dodatnih 60,1 milijonov evrov (finančni učinek splošnega dogovora), vendar bo od tega za skrajševanje čakalnih dob namenjenih le 7,7 milijonov evrov, kar je bistveno premalo, da bi pokrili vsaj letni prirast števila vseh čakajočih (18.801 pacient več čaka danes kot pred 1 letom, skupno število čakajočih pa je 218.952 na dan 1.4.2016) oziroma, da bi dosegli pomembnejše skrajšanje čakalnih dob. Večina finančnih učinkov predlaganih sklepov vlade (31,6 milijonov evrov) je namreč namenjena dvigu cen zdravstvenih storitev za 3,6% od 1.6. do 31.12.2016 (za enak obseg storitev pridobijo izvajalci višja plačila) kljub dejstvu, da je v lanskem letu večina izvajalcev poslovala s presežki prihodkov nad odhodki ob višjih cenah zdravstvenih storitev, katerih finančni učinek je v lanskem letu znašal 16 milijonov evrov (2,12% povišanje za obdobje od 1.7. do 31.12.205).

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) je bilo na dan 1.4.2016 skupno 218.952 pacientov na čakalnih seznamih za 13 specialističnih ambulant in 47 izbranih zdravstvenih storitev, kar je za 9,4% več oz. za 18.801 pacienta več kot pred 1 letom (dne 1.4.2015). Nad dopustno čakalno dobo trenutno čaka 32.396 pacientov, kar je za 32,7% več oz. za 7.984 pacientov več kot pred 1 letom (dne 1.4.2015). Pri tem velja upoštevati, da NIJZ ne spremlja čakalnih dob in števila čakajočih v zobozdravstveni dejavnosti, zato je dejansko število vseh čakajočih v zdravstvu še višje.

Od skupno 7,7 milijonov evrov je po predlogu sklepov vlade za skrajševanje čakalnih dob za 7 izbranih operacij in posegov namenjenih 6,7 milijonov evrov, in sicer le za dodatnih 4.045 operacij in posegov, čeprav nanje po zadnjih podatkih NIJZ na dan 1.4.2016 čaka skupno 16.629 pacientov (torej za teh 7 izbranih zdravstvenih storitev). Da takšno povečanje ni zadostno najbolje kaže primer operacije kile za odrasle, saj tu predlog sklepov vlade določa povečanje le za 100 dodatnih operacij, trenutno število čakajočih pa je 2.543 pacientov, povprečna čakalna doba pa 220 dni. Relativno nizka povečanja so predvidena tudi za vse ostale operacije (posegi in operacije na hrbtenici: dodatnih 500 operacij / trenutno 1.422 čakajočih; ortopedske operacije rame: dodatnih 200 operacij / trenutno 925 čakajočih; artroplastika kolena: dodatnih 600 operacij / trenutno 3.676 čakajočih; drugi posegi na perifernem ožilju: dodatnih 91 posegov / trenutno 194 čakajočih; EMG: dodatnih 819 primerov / trenutno 6.159 čakajočih), z izjemo koronarnih angiografij in PTCA (dodatnih 1.735 primerov / trenutno 1.710 čakajočih).

Poleg tega predlog sklepov vlade nekaterih prednostnih zdravstvenih storitev sploh ne povečuje oz. se bo program v primerjavi z letom 2015 letos celo zmanjšal. Navajamo primer operacij na ožilju - krčne žile, za katero je trenutna čakalna doba najdaljša in znaša povprečno 518 dni. ZZZS je v lanskem letu bolnišnicam plačal izvedbo 2.435 operacij na ožilju - krčne žile, s čimer je bil plan teh operacij v povprečju presežen za 10,4% oz. je ZZZS plačal 230 operacij nad planom, pri čemer je 5 bolnišnic ta plan bistveno preseglo, kar pomeni, da so ga zmožne izvesti bistveno več, kot je bil dejansko planiran (to so lani dokazale zlasti splošne bolnišnice v Celju, Izoli, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter Kirurgija Bitenc). V letošnjem letu pa bi ZZZS po predlogu sklepov vlade bolnišnicam plačal le 10% preseganje plana namesto lanskega priznanega 20% preseganja za vse izvajalce - to pomeni, da bi letos ZZZS plačal bolnišnicam za približno 210 operacij krčnih žil manj kot lani. To je neustrezno tudi zato, ker se vedno več pacientov odloča za izvedbo te operacije v Italiji in jim zato ZZZS po evropski direktivi povrne del stroškov operacije (po povprečni slovenski ceni). Namreč, v letu 2015 je ZZZS prejel 465 vlog za povračilo storitev za operacije na ožilju - krčne žile, v letu 2014 pa le 66 vlog.

Po grobi oceni ZZZS bi bilo potrebno za ukinitev čakalnih dob na prvi specialistični pregled nameniti dodatnih približno 8 milijonov evrov na letni ravni za uvedbo dodatnih specialističnih ambulant, za ukinitev čakalnih dob na vse operacije in posege, ki praviloma zahtevajo bolnišnično obravnavo, pa okoli 120 milijonov evrov na letni ravni. Prav zato je pomembno, da je povečanje obsega letnega programa zdravstvenih storitev v času gospodarske konjukture (ugodnih prilivov v javno zdravstveno blagajno) postopno, vendar izrazitejše, tako, da se zaustavi letni prirast števila čakajočih ter izberejo prioritetne storitve, kjer se radikalneje skrajšajo zaostanki iz preteklih let.

Poleg tega ZZZS predlaga vladi tudi spremembo načina dodeljevanja dodatnih posegov in operacij izbranim bolnišnicam v letu 2016, saj ni predvidena enakopravna obravnava vseh izvajalcev ali javni razpis, temveč bo seznam izbranih izvajalcev pripravilo Ministrstvo za zdravje brez vnaprej opredeljene metodologije in kriterijev. Pri takšnem pristopu se zato zastavljajo številna vprašanja in tveganja. Na primer, kdo bo v letu 2016 izvedel dodatnih 100 operacij kile za odrasle, če pa je v lanskem letu izvedlo 12 javnih bolnišnic in 4 zasebniki s koncesijo skupno 6.030 operacij kile. Po kakšnem ključu bodo izbrani izvajalci, ali bodo nekateri a priori izključeni, kaj če so zainteresirani izvajalci pripravljeni ponuditi več operacij, kot jih bo odobrila vlada... Namesto tega se ZZZS zavzema za plačilo preseganja izbranih bolnišničnih operacij in posegov (endoproteze kolka in kolena, koronografije, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, endoproteze gležnja, operacija na stopalu – hallux valgus, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju in operacije kile) vsem izvajalcem iz 10 % na 20 %, kar je z vidika skrajševanja čakalnih dob bistveno učinkoviteje in tudi transparentnejše.

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE