19. januar 2019
Odziv na članek v časniku in spletnem portalu Svet24 z dne 19.1.2019 (nega otroka s strani starša s polnim delovnim časom)


V članku z naslovom »Ker je bolna mama, oče ostal brez bolniške« (časnik Svet24 19.1.2019, stran 14, spletni portal Svet24) je objavljen prispevek o konkretnem primeru brez ustreznih pojasnil ZZZS. Konkretnega primera na ZZZS sicer ne poznamo, če pa drži zapis v prispevku, ravnanje zdravstvenega osebja ZD Ljubljana ni bilo pravilno, saj je oče upravičen do bolniškega staleža kljub skrajšanemu delovnemu času, če je mati (s polnim delovnim časom) bolna in zato ne more negovati otroka. Če bi oče ali zdravstveno osebje, ki so bili v zvezi s tem v dvomu, kontaktiralo ZZZS Območno enoto Ljubljana, bi mu to tudi pojasnilo, vendar do tega očitno v tem konkretnem primeru ni prišlo.

Skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja* ima namreč zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Skladno z zakonom je za ugotavljanje upravičenosti do nege pristojen osebni zdravnik, in sicer za prvih 7 oz. 15 delovnih dni, pri čemer mora osebni zdravnik (pediater) ugotoviti pri otroku tako zdravstveno stanje, ki narekuje potrebo po negi, pa tudi druge okoliščine, ki so pomembne za priznanje nege, t.j. zlasti ali lahko nego zagotovi drugi starš brez zadržanosti od dela. Upoštevati je namreč potrebno, da z izstavitvijo Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zavarovancu podeli pravico do nadomestila plače.

Podatke o tem, ali je zakonec nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela, mora osebnemu zdravniku posredovati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege. Lahko pa pride do primerov, ko tak zakonec ne more zagotoviti nege otroka. Razloge mora dokazati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege, in sicer z ustrezno dokumentacijo (npr. pogodbo o opravljanju dela, zdravniškim potrdilom...) ali na podlagi izjave. ZZZS je kot pripomoček že v letu 2010 posredoval vzorec izjave, ki jo zavarovanec izpolni in jo kot dokazilo zdravnik ohrani v zdravstvenem kartonu in v primeru ugotovljenih nejasnosti v okviru kontrol na ZZZS, zdravniku ni potrebno narediti nič drugega, kot na ZZZS posredovati kopijo navedene izjave. Vse morebitne nadaljnje nejasnosti lahko ZZZS ugotavlja tudi neposredno od zavarovanih oseb.

Nazadnje še pojasnjujemo, da se pravica do nege otroka izplačuje iz javnih sredstev in je zato nesprejemljivo, da bi posamezna družina prejemala javna sredstva za enega starša iz npr. naslova krajšega delovnega časa, za iste delovne ure pa za drugega starša v obliko nadomestila za nego. ZZZS zato v takšnih primerih izvaja tudi kontrole, vendar pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti ne kaznuje zdravnikov, lahko pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti zahteva povračilo povzročene škode, od tistega, ki jo je povzročil (od zavarovane osebe ali izvajalca zdavstvenih storitev - zdravstvenega doma....). Tovrstna povračila so praviloma zelo redka (v manj kot 0,3% primerov, glede na dejstvo, da je v Sloveniji okoli 200.000 primerov nege otrok (bolniških staležev zaradi nege otrok), stroški zanje pa znašajo na letni ravni okoli 32 milijonov evrov.

* Opomba: peti odstavek 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja določa:

"Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela."