Vrste zobnih zalivk

Z zobno gnilobo (kariesom) prizadeta trda zobna tkiva zobozdravnik odstrani do zdravega tkiva. Pri tem nastalo votlino (kaviteto) zapolni z zobno zalivko. Poznamo direktne in indirektne zobne zalivke.

Direktne zobne zalivke zobozdravnik dokončno izdela v ordinaciji, tu se odvijejo vse faze od odstranitve prizadetega tkiva, polnjenja, do dokončne obdelave. Glede na obseg odstranjenega obolelega tkiva so lahko eno, dve ali več ploskovne. Za izdelavo direktnih zalivk se lahko uporabi različen material.

Indirektne zobne zalivke so zalivke, izdelane v zobotehničnem laboratoriju po predhodnem odtisu pripravljene kavitete. Zobozdravnik odstrani obolelo tkivo, pripravi kaviteto, jo odtisne z odtisno maso, zobotehnik izlije delovni model in izdela zalivko, ki jo zobozdravnik nato zalepi - cementira v kaviteto. Te indirektne zalivke na stranskih zobeh (transkaninem področju) imenujemo inlay ali onlay. Indirektne zalivke iz estetskih materialov na vidnih površinah zob imenujemo zobne luske, ki so prav tako lahko izdelane iz različnih materialov.

 

 

Direktne zalivke

Amalgam je material, ki se uporablja že več kot 150 let. Je zmes živega srebra (50%) in drugih kovin (srebro, baker, cink). Je material izbora za popravilo večjih okvar na stranskih zobeh, predvsem zaradi svoje trdnosti, obstojnosti in dobrega stika materiala z zobnimi tkivi (dobra obrobna zapora). Njegova slabost je neestetski videz, predvsem pa izplavljanje živega srebra v telo - vendar po znanstvenih raziskavah ta obremenitev organizma z živim srebrom ne ogroža zdravja, razen pri dokazani alergiji na živo srebro, ki pa je redka.

 

Amalgamska zalivka

Amalgamska zalivka

 

 

Kompoziti so materiali, izdelani iz umetnih mas, so barvno prilagodljivi, so estetski, stabilni in prenesejo določene žvečne obremenitve. Uporabni so predvsem na vidnih površinah sprednjih zob (interkanino področje) in pri manjših do srednjih okvarah ličnikov in kočnikov (transkanino področje). Pri izdelavi zalivk iz kompozitnega materiala je nujna absolutna osušitev in posebna tehnika predpriprave sklenine in lepljenja zalivke. Slaba lastnost je krčenje materiala, pri čemer lahko nastane špranja ob zalivki, po kateri lahko bakterije prodrejo pod zalivko in ponovno povzročijo zobno gnilobo (sekundarni karies). Posebej izpostavljena mesta za to so zobni vratovi in medzobni prostori. Trajnost teh zalivk je v povprečju 4-6 let. Zdravstvene težave zaradi izplavljanja sestavin iz zalivk niso poznane, v porastu pa so alergije.

Glasionomerni cementi so iz mineralov sestavljeni posebni cementi z neprosojno strukturo in ne zdržijo večjih pritiskov. Uporabni so le za začasne zalivke in na predelih zob, kjer osušitev zoba pred nanosom materiala ni stoodstotno mogoča. Veliko se uporabljajo kot material za zalivke pri otrocih.

 

Kompozitna (bela) zalivka

Kompozitna (bela) zalivka

 

 

Indirektne zalivke

Zlati inlay ima zelo dobre lastnosti, zdrži velike pritiske, ima dolgo trajnostno dobo, zahteva večjo in natančno izdelavo kavitete z vzporednimi stenami, da je vstavljiv.

Kompozitni inlay je v barvi zob, vendar služi le za dalj trajajočo začasno oskrbo.

Keramični (porcelanski) inlay je v barvi zob in tako najbolj zadovolji estetiki. Keramični inlay se mora natančno prilagajati drsnim griznim stikom, ker lahko zaradi svoje trdote in posledično krhkosti keramike poči.

Keramika je tudi najprimernejši material za izdelavo zobnih lusk (estetsko prekrivanje sprednjih vidnih ploskev zob).

 

Zobni inlay nadomesti manjšo površino grizne ploskve, z zobnim
onlay-em pa nadomestimo večji del grizne površine zoba.

Kompozitna (bela) zalivka

 


Slovar strokovnih pojmov

Slovar strokovnih pojmov

  • Interkanino področje: področje sekalcev in podočnikov
  • Karies: zobna gniloba
  • Kaviteta: strokovno izdelana votlina v zobu, ki jo zapolni zobna zalivka
  • Transkanino področje: področje ličnikov in kočnikov