Zamenjava zobne zalivke

Zobna zalivka mora obnoviti grizno površino zoba in zatesniti stik zalivke s steno zobne kavitete, kar imenujemo obrobna zapora.

Zakaj je treba zobne zalivke zamenjati?
Zaradi obremenitev pri žvečenju se površina zalivke lahko obrabi, del zalivke okruši ali zalivka poči.

Špranja pri netesni obrobni zapori pa omogoča nastanek zobne gnilobe pod zalivko (sekundarni karies).

Kako zobozdravnik ugotovi, da ja na zobu karies?
Med pregledom zobozdravnik natančno pregleda vse površine zob in preveri, če je površina nepoškodovana in nespremenjene barve glede na ostale zobe v zobni vrsti in/ali je zob boleč na dotik.

Ali je možno, da zobozdravnik zobne gnilobe ne vidi?
Da, to je možno. Zobna gniloba lahko nastane tudi pod zalivko. Take primere odkrije rentgensko slikanje zob.

 

Prikaz prereza zoba z zobno gnilobo pod zalivko:

Prerez zoba z zobno gnilobo

Kaj vpliva na obstojnost zobnih zalivk?
> Materiali v zalivki,
> velikost zalivke,
> kje in kako je zalivka vgrajena,
> splošna ustna higiena in zdravje v ustih,
> splošno zdravje pacienta,
> stiskanje zob (ena od takšnih motenj je npr. bruksizem).

 

Poškodovane zobne zalivke in tiste s slabo obrobno zaporo je treba zamenjati, da preprečimo ponovni pojav zobne gnilobe (sekundarni karies). Če tega ne upoštevamo, bo zdravljenje zahtevnejše, potrebno bo večje število obiskov pri zobozdravniku, zgodi pa se lahko tudi, da zob izgubimo.

Obstaja veliko število materialov za izdelavo zalivk (amalgam in kompozit sta najpogostejša), vendar pa je dokončna odločitev, kateri je najbolj primeren, odvisna od posveta med zobozdravnikom in pacientom.

 

Ali se vrtanju v zob res ni moč izogniti?
Ne. Z zobno gnilobo zajeta zobna tkiva se ne morejo sama obnoviti. Nezdravljena zobna gniloba počasi napreduje proti zobni pulpi. Tako je potrebno del zoba, kjer se pojavi zobna gniloba, v prvi vrsti mehansko odstraniti.

Kakšne so posledice, če zobne gnilobe ne zdravimo?
Če zobne gnilobe ne zdravimo, lahko pride do vnetja zobne pulpe in posledično do odmrtja zoba. V tem primeru je potrebno koreninsko zdravljenje.

Katere zalivke so boljše, amalgamske ali bele/kompozitne?
Tu je stroka še vedno deljena. Dejstvo je, da so bele, kompozitne zalivke estetsko sprejemljivejše, vendar le pod pogojem usklajenih griznih stikov. Amalgamske zalivke so zalivke, ki sicer ne ustrezajo sodobni estetski stomatologiji, imajo pa daljšo življenjsko dobo, zaradi dobrih lastnosti materiala pa tudi boljšo obrobno zaporo.


Pomembno je:

> ščetkanje zob in dlesni 2x na dan, z zobno pasto, krožeče od dlesni proti zobni kroni;
> čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko ali drugačnimi pripomočki;
> redno obiskovati zobozdravnika, vsaj enkrat na leto.

 

Slovar strokovnih pojmov

Slovar strokovnih pojmov

  • Kaviteta: strokovno izdelana votlina v zobu, ki jo zapolni zobna zalivka
  • Obrobna zapora: zatesnjen stik zobne zalivke s steno zobne kavitete