ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Iskanje: Slo Eng
  www.zzzs.si   Pravni akti - Pravilnik
 
Elektronska Gradiva

 
Začetek veljavnosti: 30.01.2007
Začetek uporabe:

Podlage za objavo in posodobitev
    Hide details for [<span style='color: #008040; font-weight: bold;'>Pravne</span>]Pravne
    ZZVZZ
    ZZVZZ
    Ur. l. RS, št. 130/2004, 121/2005
    zzvzz
    ZZVZZ
    Ur. l. RS, št. 130/2004, 121/2005


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO


Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 130/2004) ter Pravilnika o spremembah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 121/2005), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 129/2006, 134/2006) ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 8/2007).



PRAVILNIK O OBRAČUNU BRUTO NADOMESTIL PLAČ MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN O NAČINU VLAGANJA ZAHTEVKOV DELODAJALCEV ZA POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL
(neuradno prečiščeno besedilo)


1. člen

Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem, ki so do povračila upravičeni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02), Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 20/04-ZZVZZ-UPB1) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 30/03-prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).

Delodajalci morajo pri obračunu nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upoštevati določbe predpisov navedenih v prvem odstavku tega člena in določbe tega pravilnika.

Za usklajevanje osnove za nadomestilo plače se uporabljajo določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).
2. člen

Izrazi v tem pravilniku pomenijo:
- Zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
- zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
- pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
- nadomestila plač - nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
- zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
- delodajalec - pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
- delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15.člena zakona.
- POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
- obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
- dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
- fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
- splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
- posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
- II. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
- količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;
3. člen

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:
1. od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:
2. od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;
3. od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni:
4. če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje.

V primerih, ko se nadomestilo plač izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora o zadržanosti od dela odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz 5. odstavka tega člena.

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po predložitvi zahtevka za refundacijo, kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente. Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.

V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.

V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.
4. člen

Zavod povrne delodajalcu II. bruto nadomestila plače, razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.


5. člen

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:
– če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
– če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ali če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
– če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

DELOVNA OBVEZNOST
6. člen

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, ki nadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:
- dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
- dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
- morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
- število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
- v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.

V kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

IZRAČUN NORMIRANIH UR
7. člen

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

število normiranih ur zadržanosti = število dejanskih ur zadržanosti x povprečna mesečna obveznost
dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.


VIŠINA OSNOVE ZA NADOMESTILO
8. člen

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.
9. člen

Osnova za nadomestilo je delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.

Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.

Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.

Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10. člen

V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:
1. dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,
2. regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,
3. povračila stroškov v zvezi z delom,
4. dohodek prejet v naravi,
5. poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,
6. nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
7. bonitete.

V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.
VALORIZACIJA OSNOVE
11. člen

Osnova za nadomestilo plače se v primeru, da ima zavarovanec osnovo iz preteklega ali tekočega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti , ne usklajuje. V tem primeru se pri izračunu nadomestila plače uporablja količnik 1,0000.
IZRAČUN KOLIČNIKA VALORIZACIJE
12. člen

Če ima zavarovanec osnovo za nadomestilo plače najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti, se osnova za nadomestilo plače uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije
13.člen

Pri obračunu nadomestila plač za vse mesece v letu 2007 se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela s pričetkom 31.12.2006 ali prej osnova poveča s količnikom valorizacije za december 2006, ki je bil določen na podlagi določb zakona in pravil, ki so bile razveljavljene z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Če je bil količnik valorizacije za december 2006 nižji od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december 2006 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2005, se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela uskladitev izvede na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.

NAJVIŠJE IN NAJNIŽJE NADOMESTILO PLAČE
14. člen

Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.

Dokazilo o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, predstavlja podatek o urni osnovi za delo, ki ga delodajalec vpiše v posebno rubriko na hrbtni strani POTRDILA.

Višino urne osnove za delo v mesecu zadržanosti, za katerega je bil opravljen obračun nadomestila plače, delodajalec za vsak mesec posebej potrdi na hrbtni strani POTRDILA.

IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA PLAČE
15. člen

Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
- izhodiščne urne osnove,
- urne osnove za nadomestilo,
- upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
- veljavnih višin prispevkov delodajalcev.


izhodiščna urna osnova = skupna bruto osnova za nadomestilo
skupno število ur osnove


urna osnova za nadomestilo = izhodiščna urna osnova x količnik valorizacije x odstotek osnove glede na razlog
100

1. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca


2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca


3. V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca


pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

OBRAČUN PRISPEVKOV OD RAZLIKE MED MINIMALNO PLAČO IN BRUTO NADOMESTILOM PLAČE

16. člen


Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače. Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač. Delodajalec mora v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) prikazati skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne plače.

1. V primeru, ko je v breme Zavoda obračunano nadomestilo za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede na naslednji način:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača - znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

2. V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda enako ali višje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izvede izračun po naslednjem postopku:


V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število normiranih ur zadržanosti v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

Razlika do minimalne plače = Preračunana minimalna plača - znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

3. V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda nižje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izračun izvede po naslednjih formulah:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu »
ZAOKROŽEVANJE
17. člen

Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.
Vmesni zneski v postopku izračuna višine nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

Podatek o višini I. bruto in II. bruto nadomestila plače se zaokroži na dve decimalni mesti.«


VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA REFUNDACIJO IN ZASTARALNI ROK

18. člen

Delodajalci predložijo Zavodu zahtevek za refundacijo, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente. S tem pravilnikom je predpisana le obvezna vsebina zahtevka za refundacijo, ne pa tudi njegova natančna oblika.

Nabor podatkov, ki mora biti zajet na zahtevku za refundacijo, je razviden iz priloge 3 in priloge 4 tega pravilnika.

V primeru, da delodajalec ne izpolni hrbtne strani POTRDILA, mora biti v računalniško izpisani specifikaciji zahtevka obvezna vsebina zahtevka iz priloge 3 in priloge 4 razširjena za podatke iz hrbtne strani POTRDILA.

Zahtevek za refundacijo mora delodajalec pripraviti za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.

Obračuni morajo biti pripravljeni za vsako iz obračunskega dokumenta razvidno obdobje zadržanosti posebej in ločeno prikazani na zahtevku za refundacijo, četudi se nanašajo na en koledarski mesec. V primeru, ko je na enem POTRDILU navedeno obdobje zadržanosti za polni delovni čas in obdobje zadržanosti za krajši delovni čas, je potrebno za vsako obdobje izvesti ločen obračun.
19. člen

Delodajalcem se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna povračilo oziroma refundacija izplačanih nadomestil plač delavcem v višini, ki jo izračuna Zavod na podlagi veljavnih predpisov in razpoložljivih podatkov.

V primeru, da je s strani Zavoda izračunan znesek nadomestila plače za posameznega delavca višji od prikazanega v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo nadomestila plače za tega delavca in vrne delodajalcu originalni obračunski dokument. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda ter po izvedenem poračunu delavcu vloži nov zahtevek za refundacijo.
20. člen

Če delodajalec po izvedenem nakazilu povračila nadomestil plač izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, je delodajalec dolžan delavcu poračunati razliko med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače in vložiti pri Zavodu nov zahtevek za refundacijo.

21. člen

Pravica delodajalca zahtevati refundacijo nadomestila plače zastara v treh letih od dne, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano.

V primeru, da nadomestilo plače delavcu ni bilo izplačano do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, začne teči zastaranje pravice zahtevati refundacijo nadomestila plače 19. dan v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.

ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST POSREDOVANIH PODATKOV
22. člen

Odgovorna oseba delodajalca z žigom in podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na obračunskih dokumentih in na zahtevku za refundacijo oziroma na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka, ki vključuje zahtevane podatke na hrbtni strani POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi.
Zavod lahko pri delodajalcu preveri pravilnost vpisanih podatkov v obračunskih dokumentih in dejansko višino izplačanega nadomestila plače delavcem.
22.a člen

Delodajalci vse zahtevke za refundacijo, ki jih bodo predložili Zavodu od vključno 1.1.2007 dalje in vsa potrdila, ki so obvezna priloga k zahtevku, pripravijo v eurih, in sicer ne glede na to, na kateri mesec zadržanosti se nanašajo.

V primeru, da so posamezni vhodni podatki oziroma parametri za obračun nadomestila plač v slovenskih tolarjih, se pred izvedbo obračuna oziroma pri pripravi refundacijskega zahtevka, vsak posamezni vhodni tolarski podatek oziroma parameter preračuna v eure po tečaju zamenjave.«

VELJAVNOST IN UPORABA PRAVILNIKA

23. člen

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 01.01.2005 ter se uporablja za vsa nadomestila plač, ki bodo obračunana in izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od vključno 01.01.2005 dalje.

Vzorec zahtevka za refundacijo za dejanski obračun (priloga 3) ter vzorec zahtevka za refundacijo za fiksni obračun (priloga 4) se začneta uporabljati s 01.03.2005.



Predsednik upravnega odbora
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
mag. Roman Matek


PRILOGA 1:
Preglednica po razlogih obravnave
PRILOGA 1.doc

PRILOGA 2:
Potrdilo delodajalca v primeru darovanja krvi

PRILOGA 2.doc

PRILOGA 3:
Vzorec zahtevka za refundacijo – dejanski obračun
PRILOGA 3.doc


PRILOGA 4:
Vzorec zahtevka za refundacijo – fiksni obračun
PRILOGA 4.doc



OPOMBE:

1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 129/2006, 134/2006) začne veljati 01.01.2007.

16., 17., 24. člen - za UOv2.doc

2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 8/2007) začne veljati 30.01.2007

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 8/2007) določa tudi:
"6. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za vse obračune nadomestil plač za januar 2007 in vse nadaljnje mesece."

Pravilnik o spr. in dop. pravilnika o obračunu e gradiva.doc



Domov Centralna baza zdravil Dobavitelji medicinskih pripomočkov Čakalne dobe in ordinacijski časi Mednarodno zdravstveno zavarovanje in naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja
Elektronska gradiva ZZZS Javna naročila ZZZS Zaposlitve Povezave na sorodne strani Informacije o delovanju ON-LINE ZZ Prijava suma goljufij Za svoje zdravje
 
©2008 ZZZS Vse pravice pridržane