Odsotnost z dela in bolniški stalež zaradi novega koronavirusa (COVID-19)


Zaradi novega koronavirusa (COVID-19) je lahko delavec skladno z veljavno zakonodajo odsoten z dela.

1. Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-29. Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače, ki ga od 29. 3. 2020 dalje za čas epidemije COVID-19 delodajalcem v celotni višini plače povrne Proračun Republike Slovenije.


Odsotnost z dela zaradi zaprtja šol in vrtcev ter karantene

Več informacij: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti , Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje


2. Odsotnost z dela ZBOLELE oziroma OKUŽENE osebe

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

— delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

— v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

Nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

Več informacij: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje


Tabela: primeri in pripadajoča plača oz. nadomestilo plače.
Tabela - nadomestilo plače COVID-19.docxTabela - nadomestilo plače COVID-19.docx


PRIMER
RAZLOG
NADOMESTILO
KRITJE
ZDRAVI DELAVEC
PREVENTIVAodsotnost na željo delodajalca100 % plačedelodajalec
POSLOVNI RAZLOGčakanje na domu
po nalogu delodajalca
80 % nadomestila
v višini plače zadnjih treh mesecev
delodajalec*
od 29. 3. 2020 dalje
(za čas epidemije COVID-19)
- 80 % nadomestila
osnova nadomestila v višini plače zadnjih treh mesecev gospodarskim družbam, zadrugam ali fizičnim osebam, ki zaposlujejo delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- delodajalec,
delno sofinancira
Proračun Republike Slovenije, in sicer 40 % plače**
IZJEMNE OKOLIŠČINEdelo na domu ali drugo delo100 % plačedelodajalec
KARANTENAodločba ministra za zdravje;
delo na domu
100 % plačedelodajalec
odločba ministra za zdravje;
dela ni mogoče opravljati
50 % nadomestila plače
in ne manj kot 70 % minimalne plače
delodajalec*
od 29. 3. 2020 dalje
(za čas epidemije COVID-19)
100 % nadomestila plačedelodajalec,
v celoti povrne Proračun Republike Slovenije**
BOLNI DELAVEC
IZOLACIJAbolniški stalež z bolniškim listom90 % bolniškega nadomestila plačeZZZS*
(od prvega dne)
Opombi: ** Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je začel veljati 29. 3. 2020 (Uradni list RS št. 36/2020), med drugim določa tudi sofinanciranje ali celotno povračilo nadomestila plače v primeru odsotnosti delavca z dela zaradi čakanja na domu oz. v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje:
* Vlada RS je 29. 3. 2020 posredovala Državnemu zboru RS v sprejem “Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo”, ki za čas epidemije COVID-19 med drugim določa:
– da se upravičenim delodajalcem zagotovi polno povračilo nadomestila plače s strani proračuna Republike Slovenije za ZDRAVEGA delavca v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji;
– da se upravičenim delodajalcem zagotovi za BOLNEGA ali POŠKODOVANEGA delavca povračilo nadomestila plače s strani
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že od 1. dne dalje.
Zakon naj bi bil uveljavljen naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (predvidoma 1.4.2020).

GRADIVO:

3. Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo:

COVID-19_VG_PKP1 predlog zakona_30.3.2020.pdf

2. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je začel veljati 29.3.2020 (Uradni list RS št. 36/2020), med drugim določa tudi sofinanciranje ali celotno povračilo nadomestila plače v primeru odsotnosti delavca z dela zaradi čakanja na domu oz. v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje:

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.pdf

1. Obvestilo za izvajalce zdravstvenih storitev in delodajalce z dne 3. 3. 2020:

koronavirus - obvestilo za izvajalce in delodajalce_3.3.2020.docxkoronavirus - obvestilo za izvajalce in delodajalce_3.3.2020.pdf