14. november 2019
Odziv na oddajo TV Tarča z dne 14.11.2019 (upravljanje in poslovanje ZZZS)


V zadnjem času smo priča posameznim medijskim prispevkom, ki obravnavajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izrazito enostransko, slabšalno in krivično. Kot primer navajamo oddajo TV Tarča 14.11.2019. Gre za načrtne poskuse pred javnostjo očrniti ZZZS in ga okriviti za prav vse težave slovenskega zdravstvenega sistema. Posamezni novinarji so povsem ignorirali pojasnila, podatke in informacije, ki jim jih je zagotovil ZZZS, ali pa zanje sploh ne zaprosijo. Če bi jih skladno z načelom objektivnosti in preverjanja resničnosti objektivno povzeli, bi padla v vodo njihova vnaprej pripravljena zgodba, s katero skušajo očrniti ZZZS.

To je še posebej krivično do zahtevnega dela in obsežnih nalog, s katerimi se ZZZS dnevno in vztrajno trudi, da s svojimi ravnanji zagotavlja zdravstveno in socialno varnost našim državljanom.

Da to naše delo, kljub številnim kadrovskim in finančnim omejitvam, ki nam jih postavlja zunanje okolje, opravljamo odgovorno in kakovostno, najbolj jasno dokazujejo številne mednarodne študije uglednih strokovnjakov in ustanov. Tako je ugledna britanska revija Lancet (2017) v svoji študiji o učinkovitosti zdravstvenih sistemov z vidika izida zdravljenj ocenila Slovenijo, z 87 točkami, kar nas uvršča celo pred Nemčijo , Dansko in Veliko Britanijo . Tik pred Slovenijo pa so uvrstile Irska, Avstrija, Francija, Belgija in Kanada. Takšen rezultat je še posebej spodbuden, ker v Sloveniji namenjamo za zdravstvo na prebivalca 2.023 evrov, kar je kar za 20% manj od povprečja (!) v Evropski uniji, ki znaša 2.532 evrov.

Zdravstveni sistem je uspešen in učinkovit, če vsak deležnik v sistemu kakovostno opravlja svojo vlogo:
- država (Državni zbor, Vlada, Ministrstvo za zdravje) zlasti na področju modernizacije zdravstvene zakonodaje, zagotavljanja zadostnih finančnih virov za zdravstvo ter vodenja in upravljanja zdravstvenega sistema, zlasti pa mreže javne zdravstvene službe, kadrovskih, in prostorskih zmogljivosti ter opreme v zdravstvu;
- izvajalci zdravstvenih storitev, zlasti z gospodarno porabo javnih sredstev in učinkovitim upravljanjem javnih zdravstvenih zavodov;
- strokovne zbornice ter združenja s področja zdravstva z zagotavljanjem varne in kakovostne obravnave pacientov s posodabljanjem, objavljanjem in uveljavljanjem doktrine zdravljenja (nacionalne smernice) in kliničnih poti ter uvajanjem novih zdravstvenih tehnologij z visoko dodano vrednostjo in obvladovanje storitev z nizko dodano vrednostjo;
- NIJZ: s celovitim in delujočim sistemom eZdravje, kakovostno zdravstveno statistiko kot verodostojno podporo za odločanje in s skrbjo za »zdravstveno pismenost« prebivalcev, vključno s promocijo zdravja;
- ZZZS: s kakovostnim zagotavljanjem pravic zavarovanim osebam zlasti na podlagi zadostnih finančnih sredstev, oblikovanjem realnih cen zdravstvenih storitev in razvojem obračunskih modelov ter razvojem košarice pravic z vključevanjem metodologije vrednotenja zdravstvenih tehnologij.

ZZZS je res pomemben deležnik v slovenskem zdravstvenem sistemu, saj s financiranjem zagotavlja zavarovanim osebam dostop do zdravstvenih storitev in drugih pravic, a seveda v okviru razpoložljivih sredstev. V letu 2018 smo tako zavarovanim osebam zagotovili 23 milijonov obiskov pri zdravniku in drugih zdravstvenih delavcih, 17 milijonov receptov za zdravila, 347.000 hospitalizacij, 529.000 naročilnic za medicinske pripomočke, 393.000 bolniških staležev ... Ker pa so razpoložljiva finančna sredstva ZZZS omejena in moramo z njimi skrbno in pravično gospodariti, smo morda nekaterim včasih tudi "trn v peti".

V javnosti ostaja pogosto nerazumljeno tudi, kaj pomeni upravljanje ZZZS po t.i. Bismarckovemu modelu socialnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja, za katerega nekateri zaradi svoje neverjetne zgodovinske nerazgledanosti celo mislijo, da ga je iznašel socializem ... Iz poučne brošure, ki smo jo izdali ob 130. obletnici zdravstvenega zavarovanja, se lahko poučimo, da so bolniške blagajne v Sloveniji že pred več kot 130 leti upravljali prav predstavniki plačnikov prispevkov (delodajalci in delojemalci). Skladno s tem izročilom in skladno z dobro prakso večine evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg ...) naj bi ZZZS avtonomno upravljali zavarovanci in delodajalci kot plačniki prispevkov, in sicer preko Skupščine in Upravnega odbora. Prvi so namreč zainteresirani, da so zavarovanci upravičeni do optimalne košarice pravic po razumni ceni, drugi pa za gospodarno porabo prispevkov za zdravstvo. Žal pa zaradi številnih omejitev in neustrezne zakonodaje ZZZS nima tako odločujoče vloge, kot jo imajo npr. nemške ali avstrijske bolniške blagajne. Zato si ZZZS prizadeva tudi za posodobitev zdravstvene zakonodaje.

Ker smo delavci ZZZS izrazito družbeno odgovorni, želimo in si prizadevamo na različnih mestih slovenski zdravstveni sistem in sistem OZZ izboljšati, tudi na ravni sodelovanja z našimi strankami in pogodbenimi partnerji. Ta mesec smo zato sprejeli ambiciozen Strateški razvojni program za obdobje 2020-2025. Zato dobro vemo kam želimo priti ter, kako in kaj moramo spremeniti tudi znotraj ZZZS, kot tudi v odnosu do naših strank. V proces priprave tega programa smo vključili vse organizacijske enote in številne razvojne potenciale naših sodelavcev, za mnenje pa smo zaprosili tudi zunanje deležnike in ustanove.

ZZZS sicer ne more odločilno vplivati na spremembo zdravstvenega sistema, lahko pa vpliva na to, da bo svoje delo čim bolje opravljal. S skrbnim izvajanjem svojega poslanstva je ZZZS pomemben branik stabilnosti zdravstvene in socialne varnosti naših državljanov.

Z našimi skupnimi prizadevanji in prizadevanji ostalih partnerjev v zdravstvu smo odločeni naš dobro delujoči zdravstveni sistem še nadgrajevati in s tem izboljšati.