5. november 2019
Odziv na članek v časniku Delo z dne 29. 10. 2019 (uvedba zobnih vsadkov kot nove pravice)


V mnenju z naslovom »Zobni implantati kot nova pravica – klasična zvijača« (Delo, 29. 10. 2019, stran 5) je doc. dr. Aleš Vesnaver, maksilofacialni kirurg UKC Ljubljana zapisal, da prinaša uvedba zobnih vsadkov kot nove pravice v obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovanim osebam ter izvajalcem le težave in ne izboljšanja. Takšno mnenje v celoti zavračamo. Čeprav avtor navidezno podrobno opiše novo ureditev in prejšnje stanje, pa zamolči številne informacije in tako bralca zapelje na misel, da bi bilo najbolje čim več pravic izločiti iz obveznega zavarovanja, saj bodo pacienti hitro na vrsti pri zasebnikih brez koncesije po »tržnih« (torej višjih) cenah in po »izjemni odobritvi« s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Jasno je, da takšna »ureditev« ni niti finančno vzdržna, niti ne zagotavlja zavarovanim osebam enakosti in pravne varnosti pri uresničevanju njihovih pravic ter bi bila zato svetovni unikum.

Zgodba, ki blati ZZZS in priporoča ohranitev prejšnjega stanja, ko pravice do zobnih vsadkov formalno niso bile zagotovljene, bi v duhu avtorjeve korektnosti in integritete morala razkriti, ali je avtor do sedaj opravljal storitve zobnih vsadkov izključno kot zaposleni v UKC Ljubljana, ali morda tudi pri zasebnih podjetjih brez koncesije v breme ZZZS. Torej, ali ne bodo morda zaradi nove ureditve prizadeti njegovi osebni interesi in interesi oseb, s katerimi je poslovno povezan.

Nadalje bi bralec dobil bolj celovito sliko z informacijo, da se je ZZZS vse od leta 2015, ko je začel postopke za zagotovitev vse večjih potreb po zobnih vsadkih kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, o načinu in pogojih uvedbe te novosti ter o načinu uveljavljanja pravice posvetoval s ključnimi predstavniki kirurške in stomatološke stroke, med katerimi je bil tudi avtor. Dogovorjeno je bilo med drugim tudi, da bodo predstavniki stroke pripravili ključne elemente za model obračunavanja teh storitev (opis storitev, kadrovske in časovne zahteve za izvedbo), vendar se to kljub zagotovilom in podaljševanjem roka ni zgodilo. Strokovnjaki, ki so po javni obravnavi ponovno pisno potrdili svoj lastni predlog o tem, da najzahtevnejše primere lahko obravnava le klinika, danes to celo zanikajo. Zapisniki o tem obstajajo.

ZZZS je zato skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi pripravil model za obračunavanje novih storitev in v Aneksu 3 k Splošnemu dogovoru za leto 2019 izpogajal, da bodo te storitve plačane v celoti, glede na dejansko realizacijo (količinsko neomejeno), s čimer dosedanji program storitev v teh dejavnostih ne bo zmanjšan, kot zmotno trdi avtor. Na ta način je zagotovljeno, da bodo najbolj ranljive zavarovane osebe z zahtevnimi indikacijami lahko uveljavljale pravico do zobnih vsadkov v okviru zdravstvenega zavarovanja, kar je vsekakor bistven napredek v korist zavarovancev. Dodati je treba še, da cene teh storitev nikakor niso nizke, saj znašajo približno 80 % dosedanjih tržnih cen.

Glede na navedeno je zapis o škodljivosti monopola ZZZS pesek v oči javnosti, da bi nasedla svetovnemu unikumu, za katerega se zavzema avtor: izločitvi pravice do zobnih vsadkov iz zdravstvenega zavarovanja zgolj zato, da bi jih še naprej izvajali samo (!) zasebniki brez koncesije po poljubnih »tržnih« cenah, brez nadzora in brez pravne varnosti za zavarovane osebe. In ne nazadnje, zavarovane osebe tako neopredeljenih (izločenih) pravic ne bi mogle iztožiti niti na sodišču.