ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Iskanje: Slo Eng
  www.zzzs.si   Pravni akti - Splošni dogovor
 
Elektronska Gradiva

 
Začetek veljavnosti:
Začetek uporabe:

Podlage za objavo in posodobitev
    Hide details for [<span style='color: #008040; font-weight: bold;'>Pravne</span>]Pravne
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
    Uradni list RS, št 20/2004 - uradno prečiščeno besedilo - ZZVZZ - UPB1




Na podlagi določil 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZZVZZ-UPB1) je arbitraža, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na sejah dne 14. in 15.12.2004 in Vlada Republike Slovenije na seji dne 15.06.2005 odločila o spornih vprašanjih in s tem določila besedilo:

SPLOŠNI DOGOVOR ZA POGODBENO LETO 2005
I. Splošne določbe

1. člen

(1) S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2005 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor 2005) partnerji določijo program zdravstvenih storitev in izhodišča za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen v Republiki Sloveniji za pogodbeno leto 2005.
(2) Dogovor 2005 določa:
1. program, ki opredeljuje vrsto in obseg programov zdravstvenih dejavnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
2. zmogljivosti, potrebne za izvedbo dogovorjenega programa,
3. obseg sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za financiranje zdravstvenih dejavnosti,
4. globalno delitev finančnih sredstev po zdravstvenih dejavnostih opredeljenih v tem Dogovoru,
5. izhodišča za oblikovanje vrednosti programa oziroma cen zdravstvenih storitev,
6. druge podlage za sklepanje pogodb med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in javnimi zdravstvenimi zavodi ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2. člen

(1) Partnerji se za pogodbeno leto 2005 dogovorijo, da bodo za uveljavljanje večje pravičnosti razporejanja sredstev, enako dostopnost za vse državljane, večjo preglednost, skrajševanje čakalnih dob, večjo kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva upoštevali naslednje usmeritve:
1. program zdravstvenih storitev bodo prestrukturirali v dejavnosti, v katerih je potrebno zagotoviti skrajšanje čakalnih dob, da se prepreči veliko škodo za zdravje ljudi in so posledica povečane incidence posameznih obolenj oziroma premajhnih zmogljivosti javne zdravstvene službe,
2. obseg programa zdravstvenih storitev se lahko poveča v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. V okviru obstoječega programa zdravstvenih storitev so možna prestrukturiranja med posameznimi dejavnostmi oziroma uvajanje novih programov ob sočasnem opuščanju ali zmanjševanju obstoječih programov. Ob uvajanju novih programov se bo vrednost obračunske enote obstoječih programov ponovno preverila, pri dodatnih nujnih širitvah programov pa se bo upošteval tudi njihov vpliv na rehabilitacijo,
3. vzpodbudili bodo pripravo nacionalnega programa promocije zdravja, v katerem bo predvidena mreža lokalnih skupin za promocijo zdravja in zagotovljen reden finančni vir,
4. paliativna oskrba se bo izvajala na vseh ravneh zdravstva v obsegu, ki bo določen po sprejetju Nacionalnega programa za paliativno oskrbo. Izvajalci osnovnih aktivnosti paliativne oskrbe so vsi zdravstveni delavci, ki prihajajo v stik z bolniki. Izvajalci kompleksnejših storitev paliativne oskrbe so timi za paliativno oskrbo v bolnišnicah,
zdravstvenih domovih, domovih za upokojencev in hospicih,
5. izvajalci programov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih bodo smiselno zmanjšali število kurativnih pregledov na primarni ravni in povečali število preventivnih
pregledov ter zmanjšali število napotitev na sekundarno raven,
6. izvajalci bodo v okviru pogodbeno dogovorjenih sredstev v bolnišnicah prospektivno prenašali program iz bolnišnične dejavnosti v dnevno obravnavo in specialistično ambulantno dejavnost ter razvijali enote dnevne obravnave. Za prvi specialistični ambulantni pregled bodo skrajševali čakalno dobo ter vodili čakalno knjigo. Za primere, kjer je to mogoče, pa bodo razvijali obravnavo oziroma zdravljenje bolnikov na domu oz. zagotavljali zgodnejše pošiljanje bolnikov iz bolnišnic na rehabilitacijo v zdravilišča. Podrobnejša merila za financiranje programov zdravljenja bolnikov na domu partnerji opredelijo v Dogovoru,
7. uvajali in sofinancirali bodo neakutno bolnišnično obravnavo. Podrobnejša merila partnerji opredelijo v Področnem dogovoru za bolnišnice,
8. razvijali bodo službo nujne medicinske pomoči,
9. za financiranje najdražjih laboratorijskih preiskav partnerji načrtujejo sredstva posebej, v okviru že načrtovanih sredstev za materialne stroške izvajalcev. V primeru preseganja načrtovanih sredstev za te laboratorijske preiskave prevzamejo kritje za presežena sredstva v eni tretjini naročniki laboratorijskih preiskav, v eni tretjini izvajalci (laboratoriji) in v eni tretjini Zavod. V letu 2005 partnerji nadaljujejo delo s projektom širitve seznama dragih
laboratorijskih preiskav. V letu 2005 se Seznam dragih laboratorijskih preiskav za izven bolnišnični program opredeli v prilogi Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost. V seznam se vključijo vse laboratorijske preiskave s ceno enako ali višjo od 5.000 tolarjev. Seznam se pripravi v okviru obstoječih sredstev za izven bolnišnični program,
10. Ministrstvo za zdravje, Zavod in Združenje bodo pristopili k projektu Nacionalne čakalne liste za srčno žilna obolenja, ortopedske operacije in operacije sive mrene. Po poenotenju obstoječih čakalnih knjig, izdelavi razvrstitvenih strokovnih kriterijev in informacijske podpore bo uvedena nacionalna čakalna lista za navedene specialnosti. Po vzpostavitvi sistema nacionalne čakalne liste bo pogoj za sodelovanje pri razpisih dodatnih programov za
navedene specialnosti sodelovanje pri nacionalni čakalni listi,
11. na področju obvladovanja izdatkov za zdravila bodo partnerji uveljavili mehanizme stimuliranja in nadzora izvajalcev za varčnejše predpisovanje in izdajanje zdravil na recepte glede na raven ciljne vrednosti. V ta namen bosta Ministrstvo za zdravje, Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in Zavod dva kart letno obnavljala Seznam medsebojno zamenljivih zdravil z določeno najvišjo priznano vrednostjo tako, da se bo širil seznam medsebojno zamenljivih zdravil in da se bo najvišja priznan vrednost zdravil določala v okvirih, ki bodo zagotavljali varovanje zdravja na področju zdravil in obvladovanje izdatkov za te namene,
12. izvajalci zdravstvenih storitve bodo skupaj z Zdravniško in Lekarniško zbornico Slovenije organizirali najmanj en seminar oziroma učno delavnico v vsaki območni enoti Zavoda s področja farmakoterapije in farmakoekonomike. Odgovoren za organizacijo le teh je Zavod,
13. sprejeli in izvajali bodo ukrepe za zmanjšanje izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja za bolezenske odsotnosti (skrajšanje administrativnega staleža zaradi čakanja na postopke obravnav na invalidskih komisijah, zmanjšanje izdatkov zaradi hitrejše zdravstvene obravnave ali posegov),
14. za materiale, storitve in opremo, ki jih opredeli Ministrstvo za zdravje, se izvajajo centralni javni razpisi preko Ministrstva za zdravje, upoštevaje veljavne predpise. Ministrstvo o tem z dopisom sproti obvešča izvajalce,
15. pri pripravi mreže ambulantne fizioterapije, se izvajanje tega programa lahko prenese iz zdravstvenih domov in bolnišnic v zdravilišča, na gravitacijskem območju zdravilišča, in sicer s celotnim timom, ki ga prevzame zdravilišče,
16. standarde za določanje obsega in vrednotenje programov partnerji natančneje opredelijo v Področnih dogovorih. Pri tem posamezna bolnišnica ne bo izgubila več kot 3% sredstev, dogovorjenih v pogodbi 2004,
17. Ministrstvo za zdravje skupaj s partnerji po posameznih področjih določi razmejitev dela med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvenega varstva z opredelitvijo diagnostičnih in terapevtskih postopkov kot osnove za presojo upravičenosti napotitve bolnika z nižje na višjo raven zdravstvene obravnave,
18. ob povečevanju načrtovanega obsega bolnišničnih programov, za katere se v zdraviliščih izvaja nadaljevanje zdravljenja, je potrebno zagotoviti tudi povečanje programa zdraviliškega zdravljenja.
    II. Programi zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji v pogodbenem letu 2005

    3. člen

    (1) Usmeritve za oblikovanje obsega programov zdravstvenih storitev po posameznih dejavnostih so:
    1. Splošna in dispanzerska dejavnost:
    1.1. Program bo določen v skladu s standardi iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost. Program bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004.
    1.2. Izvajalci bodo preventivni program za otroke, šolsko mladino in odrasle načrtovali ločeno od kurativnega programa, in sicer po kriterijih iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost.
    1.3. Izvajalci bodo izven dogovorjenega programa glavarine zagotovili najmanj 5 ur dela zdravniške ekipe (1.514 ur je ena zdravniška ekipa) preračunano na vse postelje (kapacitete) na leto v socialnovarstvenem zavodu, razen če imajo zavarovane osebe izbranega osebnega zdravnika drugje. Vrednotenje in minimalne standarde za izvajanje tega programa bodo partnerji opredelili v Področnih dogovorih. Izvajalec programa in socialnovarstveni zavod v posebnem dogovoru natančneje uredita izvajanje tega programa.
    2. Zobozdravstvena dejavnost:
    2.1. Program bo v globalu ostal na ravni plana iz pogodb 2004. Program za posameznega izvajalca bo določen v skladu s standardi iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in
    zasebno zdravniško dejavnost.
    2.2. Na področju pedontologije lahko izvajalci načrtujejo največ polovico svojega dela v obliki programa, ki ga bo Zavod plačeval v pavšalu. O izvajanju tega programa so izvajalci dolžni poročati Zavodu ob polletju in na koncu leta.
    2.3. Zobozdravstvene ambulante določene za delo z duševno prizadetimi osebami lahko povečajo točkovno vrednost za te storitve in za te osebe za 30 %.
    2.4. Zobozdravstvena oskrba varovancev s posebnimi potrebami (cerebralno, duševno in telesno težje prizadete osebe) se izvaja v splošni anesteziji ob prisotnosti anesteziologa, zdravstvenega tehnika in celotnega zobozdravstvenega tima. Prisotnost ekipe je potrebna ves čas do prebujanja bolnika v operacijski enoti. Merila za financiranje tega programa se dogovorijo v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost v
    okviru finančnih sredstev, ki se namenjajo za ta program.
    3. Dejavnost reševalne službe in nujne medicinske pomoči:
    3.1. Program nujnih reševalnih prevozov bo v globalu ostal na ravni plana iz pogodb 2004.
    3.2. Program nenujnih reševalnih prevozov bo v globalu ostal na ravni plana iz pogodb za leto 2004, razen nenujnih reševalnih prevozov na in iz dialize, ki se načrtujejo po vnaprej pripravljenem poimenskem seznamu bolnikov in številu kilometrov.
    3.3. Program prevozov s helikopterjem bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004. Zdravstveno ekipo v primeru prevozov s helikopterjem zagotavlja Klinični center Ljubljana, helikopter pa Ministrstvo za notranje zadeve ali Ministrstvo za obrambo.
    3.4. Program nujne medicinske pomoči bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004. Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči zagotavlja Osnovno zdravstvo Gorenjske, helikopter pa Ministrstvo za notranje zadeve ali Ministrstvo za obrambo.
    3.5. Vsebina programa bo natančneje določena v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost ter Področnem dogovoru za bolnišnice in bo smiselno opredelila financiranje nujne medicinske pomoči, dežurne službe, nujnih reševalnih
    prevozov in nenujnih reševalnih prevozov.
    4. Lekarniška dejavnost:
    4.1. Planirani program bo enak realizaciji v letu 2004, povečan za program izdelave pripravkov iz protitumornih in drugih zdravju škodljivih zdravilnih učinkov in za program izdelave protibolečinskih raztopin v elastomerni črpalki.
    5. Specialistična ambulantna dejavnost:
    5.1. Program bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004 povečan na podlagi ugotovitev nadzora neustreznih sprejemov, prenosa iz dnevne obravnave ter prenosa programa iz bolnišnične obravnave. Program bo načrtovan tudi v številu prvih in ponovnih obiskov na zdravnika in bo enak planu iz pogodb 2004 v posamezni specialistični ambulantni dejavnosti posameznega izvajalca. Ekipa, ki bo opravila načrtovano število obiskov, si bo zagotovila plačilo planiranega števila točk, določenega na podlagi kalkulativnega števila 1.430 ur efektivnega dela ambulante na leto, če je nosilec programa zdravnik.
    6. Dializna dejavnost:
    6.1. Program dializ I, II, III skupaj bo enak realizaciji števila dializ v letu 2004, povečan z indeksom rasti števila dializ v letu 2004, v primerjavi z letom 2003. Program dializ IV,V pa se planira v številu dni, ki bo enak obsegu realizacije v letu 2004 in povečan z indeksom rasti števila dni v letu 2004 v primerjavi z letom 2003.
    7. Specialistična bolnišnična dejavnost:
    7.1.Programi bolnišnične dejavnosti bodo v letu 2005 temeljili na planiranemu programu bolnišnične dejavnosti v letu 2004, ugotovitev nadzora glede neustreznih sprejemov, dodatnih sredstev iz 26. člena Dogovora 2005, prenosa v dnevno obravnavo, specialistično ambulantno obravnavo in zdravljenja na domu. Posamezni programi lahko temeljijo tudi na realizaciji 2004, o čemer se partnerji dogovorijo v področnih dogovorih,
    7.1.1. Za akutno bolnišnično obravnavo bo program oblikovan tudi na podlagi skupin primerljivih primerov ter programa za neakutno bolnišnično obravnavo in v skladu z merili opredeljenimi v Področnemu dogovoru za bolnišnice.
    7.1.2. Za psihiatrično dejavnost bo program oblikovan tudi na podlagi uvedbe sistema financiranja psihiatrične dejavnosti, ki bo ločil obravnave glede na čas trajanja (akutna obravnava, povprečna obravnava, dolgotrajna obravnava) in omogočil obravnavo na domu. Sistem financiranja bo opredeljen v Področnemu dogovoru za bolnišnice.
    7.1.3. Program neakutne bolnišnične obravnave bo oblikovan tudi na podlagi programa za akutno bolnišnično obravnavo in v skladu z merili opredeljenimi v Področnemu dogovoru za bolnišnice.
    7.2. Program transplantacij se opredeli v pogodbi med Zavodom in izvajalci tega programa v
    skladu z načrtovanimi finančnimi sredstvi za ta program.
    8. Terciarna zdravstvena dejavnost:
    8.1. Program terciarne zdravstvene dejavnosti bo oblikovan v skladu z merili opredeljenimi v Področnemu dogovoru za bolnišnice.
    9. Zdravstvena dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje:
    9.1. Skupno število dni zdravstvene nege bo v globalu določeno na ravni realizacije v letu 2004, popravljeno z oceno letnega obsega programa novih oziroma povečanih zmogljivosti v letu 2005 v novih domovih za starejše, oskrbovanih stanovanjih in dnevnih centrih za starejše. V socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje bo program povečan za 8.591 dni zdravstvene nege, za domsko varstvo v varstveno delovnih centrih za 22.423 dni zdravstvene nege ter v zavodih za rehabilitacijo po poškodbi glave za 2.930 dni zdravstvene nege.
    9.2. Program logopedske, psihološke, defektološke in avdiološke dejavnosti bo ostal na planu iz pogodb 2004. Posamezen izvajalec bo program načrtoval v skladu s standardi iz Področnega dogovora za zdravstveno dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje.
    10. Zdraviliška zdravstvena dejavnost:
    10.1. Program nemedicinskih oskrbnih dni, dogovorjen za stacionarno zdraviliško zdravljenje, bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004.
    10.2. Program zdraviliških storitev (točk), dogovorjen za stacionarno zdraviliško zdravljenje, bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004.
    10.3. Program teoretičnih oskrbnih dni in zdraviliških storitev (točk) za ambulantno zdraviliško zdravljenje bo v globalu ostal na ravni plana iz pogodb 2004.
    10.4. Izvajalci bodo posebej planirali program za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje.
    11. Dejavnost zavodov za zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ZZV):
    11.1. Program izvajanja zdravstvenih storitev bo ostal na ravni plana iz pogodb 2004 in obsega:
    - ugotavljanje nalezljivih bolezni, za katere je z zakonom določeno prijavljanje,
        ki vključuje epidemiološko poizvedovanje zaradi odkrivanja virov okužbe in poti širjenja nalezljivih bolezni ter mikrobiološko laboratorijsko diagnostiko povzročiteljev;
        - izvajanje usmerjenih ukrepov za preprečevanje širjenja ob pojavu posameznih nalezljivih bolezni, izbruhih in epidemijah;
        - zdravstveni nadzor oseb v skladu z epidemiološkimi indikacijami ali odločbo zdravstvene inšpekcije;
        - varstvo pred steklino in izvajanje določenih cepljenj in zaščite z zdravili skladno z letnim programom;
    - zgodnje zaznavanje prisotnosti povzročiteljev nalezljivih bolezni in njihove
    antibiotične odpornosti.
    11.2. Program izvajanja zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini v Republiki Sloveniji (načrtovanje potreb za izvajanje letnega programa cepljenja, vrednotenje podatkov v povezavi z epidemiološkimi razmerami, zagotovitev sistema sledenja serije, zagotovitev hitrega odpoklica serije, zbiranje podatkov o uporabi cepiv, zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih, vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv, vključevanje v mednarodni sistem na področju varnega cepljenja, povezave s SZO in sprotno uvajanje novosti v program obveznih in neobveznih cepljenj, vodenje registra neželenih škodljivih učinkov po cepljenju in koordinacija nacionalne strokovne skupine za vrednotenje teh podatkov, vključitev v mednarodno izmenjavo podatkov, ki zadevajo podatke o farmakovigilanci bo ostal na ravni plana za leto 2004 in se ovrednoti z mesečnim pavšalom za leto 2005 (izvaja Inštitut za varovanje zdravja).
    12. Dejavnost Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljnjem besedilu: IVZ)
    12.1. Subspecialne laboratorijske storitve za zgodnje zaznavanje prisotnosti in značilnosti povzročiteljev nalezljivih bolezni ter sledenje odpornosti za antibiotike.
    12.2. Zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini: načrtovanje potreb, vrednotenje podatkov v povezavi z epidemiološkimi razmerami in sledenjem imunosti/občutljivosti, vodenje evidenc o zalogah, razdeljenih zdravilih in njihovi uporabi, skrb za varno uporabo cepiv, vključevanje v mednarodni sistem na področju varnega cepljenja, povezave s SZO in sprotno uvajanje novosti v program obveznih in neobveznih cepljenj, vodenje registra neželenih škodljivih učinkov po cepljenju in koordinacija nacionalne strokovne skupine za vrednotenje teh podatkov, vključitev v mednarodno izmenjavo podatkov, ki zadevajo podatke o farmakovigilanci.
    12.3. Koordinacija programa preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.
    12.4. Nabava imunoloških zdravil v skladu s sprejetim letnim programom imunoprofilakse in kemoprofilakse.
    Dejavnost pod točkami 12.1., 12.2 in 12.3. se opredeli kot terciarno raven.
    13. Zdravstveni dom za študente:
    13.1. Specifičnost zdravstvenega varstva študentov bo opredeljena v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost.
    (2) Programe iz 1., 2., 5. in 7. točke tretjega odstavka tega člena bodo izvajalci načrtovali ločeno po strokah iz šifranta 2 (Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev; Priročnik št. 3), razen v dejavnostih odraslega in mladinskega zobozdravstva, kjer bodo izvajalci načrtovali program zdravljenja in protetike skupaj, ter v dejavnosti nege in patronaže, kjer bodo izvajalci načrtovali obe dejavnosti skupaj. Prelivanje programa med skupinami podobnih primerov partnerji dogovorijo v Področnem dogovoru za bolnišnice.
    (3) Če posamezni izvajalec šest mesecev ne zagotavlja 85% dogovorjenega programa posamezne stroke, Zavod lahko dogovori z drugim izvajalcem začasni prevzem programa in o tem obvesti Ministrstvo za zdravje. Zavod ob sodelovanju Ministrstva za zdravje ter predstavnikov izvajalcev izvaja sprotne analize (po štirih in devetih mesecih) o (ne) realizaciji posameznih dogovorjenih programov, ki ga dogovorijo partnerji in so podlaga za morebitni prenos programa med izvajalci z namenom doseganja 100% realizacije dogovorjenega programa na ravni Slovenije. Če posamezni izvajalec eno leto ne zagotavlja 85 % dogovorjenega programa posamezne stroke, Zavod lahko dogovori z drugim izvajalcem trajni prevzem programa v soglasju z Ministrstvom za zdravje.
    (4) Zavod in izvajalec lahko v pogodbi, v skladu s potrebami prebivalstva, dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s tem Dogovorom in ustreznimi Področnimi dogovori ob soglasju Ministrstva za zdravje.
    (5) Programi, dogovorjeni v tem Dogovoru, se ne nanašajo na osebe zavarovane v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti ter na osebe, ki so prostovoljno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.
    (6) Ne glede na določbe prvega odstavka partnerji lahko dogovorijo povečanje programa za tiste dejavnosti, za katere v 26. členu tega Dogovora opredelijo dodatna finančna sredstva.
      4. člen

      (1) Obseg in finančna sredstva za program zdravstvenega letovanja otrok in obnovitvene rehabilitacije se določi v finančnem načrtu Zavoda in s posebnim sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor Zavoda. Za program zdravstvenega letovanja otrok in obnovitvene rehabilitacije Zavod objavi razpis po sprejemu ustreznega sklepa na Upravnem odboru Zavoda.
      (2) Za programe (npr. preskrba s kisikom na domu, paranteralna prehrana in ostale) za katere v Dogovoru 2005 ali področnih dogovorih ni posebej opredeljenega obsega programa ali elementov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, se o le-teh dogovorita Zavod in izvajalec s pogodbo.
      5. člen

      (1) Planirane količine storitev za področja zdravstvene dejavnosti socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje, lekarniške in zdraviliške zdravstvene dejavnosti so podlaga za izračun cen storitev. Ugotavljanje obveznosti med posameznim izvajalcem in Zavodom pa bo
      temeljilo na številu dejansko opravljenih storitev.
      (2) Za zdravstveno dejavnost naravnih zdravilišč se polletno ugotavlja realizacija nemedicinskih oskrbnih dni glede na plan. Plansko predvideni obseg nemedicinskih oskrbnih dni je 299.285 dni stacionarnega zdraviliškega zdravljenja. Plansko predvideni obseg nemedicinskih oskrbnih dni za nadaljevalno in nadomestno zdraviliško zdravljenje, način prednostne obravnave bolnikov nadaljevalnega zdraviliškega zdravljenja (v primeru čakalnih dob) in način obračunavanja realiziranih nemedicinskih oskrbnih dni, ob upoštevanju omejevanja plačila na ravni skupnega predvidenega obsega nemedicinskih oskrbnih dni, se določi v Področnem dogovoru za zdravstveno dejavnost naravnih zdravilišč za pogodbeno leto 2005.

      6. člen

      (1) Program storitev, opredeljen v 3. členu tega dogovora, se lahko poveča samo v primeru, če med njegovim uresničevanjem pride do nepredvidljivih okoliščin kot so epidemije ali elementarne nesreče, zavoljo katerih bi se povečal obseg opravljenih storitev na področju
      posameznih dejavnosti v Sloveniji ali območju.
      (2) V primeru večjega obsega opravljenih storitev v primerjavi s planom iz razlogov iz 1. odstavka tega člena poravna Zavod te storitve izvajalcem iz sredstev svojih rezerv. O obsegu sredstev odloči Upravni odbor Zavoda, na predlog partnerjev.

      III. Zmogljivosti, potrebne za izvajanje dogovorjenega programa

      7. člen

      (1) Planirano število delavcev za programe obveznega zdravstvenega zavarovanja se bo v pogodbenem letu 2005 v primeru znižanja programov vzporedno znižalo, v primeru povečanja programov pa vzporedno povečalo.
      (2) Za že dogovorjene programe v pogodbah med izvajalci in Zavodom se v letu 2005 lahko poveča vkalkulirano število delavcev le v skladu z dodatnimi sredstvi iz 26. člena tega Dogovora.
      (3) Za povečanje obsega programov oziroma za dodatne programe iz 26. člena se bo število vkalkuliranih delavcev selektivno povečalo.
      (4) Posamezna bolnišnica bo število delavcev načrtovala v skladu s standardi iz Področnih dogovorov.
      (5) Zdravstveni domovi in zasebni izvajalci bodo število delavcev načrtovali po dejavnostih, na podlagi števila nosilcev timov iz ur iz pogodb 2004 oziroma koncesij ter programa in v skladu s standardi iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost. V splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih se bo preskrbljenost s kadrom ugotavljala glede na število nosilcev timov (zdravnikov) in glede na planirano število vseh delavcev. Pri preskrbljenosti se bodo upoštevali socialno ekonomski in demografski kriteriji.
      (6) Lekarne bodo število delavcev načrtovale na podlagi števila delavcev iz pogodb za leto 2004, določil tega Dogovora in standardov iz Področnega dogovora za lekarniško dejavnost.
      (7) Načrtovanje števila timov bo temeljilo na 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulantne, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, klinični psiholog, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in klinični logoped, sicer pa na 1.700 urah.
      (8) Za izvajanje programa nenujnih reševalnih prevozov izvajalec in Zavod v pogodbi opredelita zmogljivosti z navedbo:
      1. seznama vozil, ki vključuje tip vozila, največje število oseb, ki jih je možno z vozilom prepeljati hkrati (podatek iz prometnega dovoljenja, pri specialnih vozilih pa iz homologacije) ter registrsko številko vozila,
      2. poimenski seznam šoferjev, vključno z verodostojnimi podpisi šoferjev.
      (9) Planirano število delavcev v socialnovarstvenih zavodih bo, glede na strukturo dni zdravstvene nege, skladno z normativi za delo, dogovorjenimi v Področnem dogovoru za zdravstveno dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje. V socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje se glede na pogodbe iz leta 2004 število zaposlenih poveča za 5 delavcev. Število delavcev v centrih za sluh in govor, v dejavnosti logopedije, defektologije in avdiologije, se glede na pogodbe iz leta 2004 poveča za 2,62 delavca za potrebe logopedske in surdopedagoške terapije ter za 0,30 delavca – zdravnika ORL in enega administrativnega delavca za potrebe rehabilitacije odraslih gluhih.V dejavnostih, ki se v letu 2005 ne standardizirajo, pa bo ostalo število delavcev v socialnovarstvenih zavodih enako planu iz pogodb 2004.
      (10) Podrobna določila glede planiranja števila delavcev za posamezne dejavnosti so opredeljena v Področnih dogovorih.



      8. člen

      (1) Kvalifikacijski količniki planiranih delavcev se načrtujejo na podlagi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, določili aneksov h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in h kolektivnim pogodbam na področju zdravstva in sredstvi, načrtovanimi v 26. členu tega Dogovora.
      (2) Standardizirani kvalifikacijski količniki načrtovanih delavcev za zdravstvene domove, zasebne izvajalce in specialistično ambulantno dejavnost v bolnišnicah in centre za korekcijo sluha in govora ter Inštitut za varovanje zdravja, so:

      - splošni zdravniki in specialisti
      5,904
      - specialisti klinične psihologije, specialist klinične logopedije
      5,420
      - zobozdravniki za mladino
      4,984
      - zobozdravniki za odrasle, biologi
      4,784
      - zdravstveni delavci z univerzitetno izobrazbo (logopedi, psihologi, ortopedagogi...)
      4,660
      - zdravstveni delavci z visoko strokovno izobrazbo (diplomirane medicinske sestre)*
      3,444
      - zdravstveni delavci z višješolsko in visokošolsko izobrazbo
      3,412
      - zdravstveni delavci s srednješolsko izobrazbo
      2,722
      - upravno tehnični delavci
      2,722
      - reševalec
      2,632
      * Opomba: Navedeni kvalifikacijski količnik velja za višje in diplomirane medicinske sestre.

      (3) Za dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje, dežurne službe v osnovni in zobozdravstveni dejavnosti, zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje, razvojnih ambulant, nujne medicinske pomoči, centrov za zdravljenje odvisnosti in nujnih reševalnih prevozov izvajalci načrtujejo kvalifikacijske količnike v skladu z drugim odstavkom tega člena.

      (4) Povprečni kvalifikacijski količnik za program akutne bolnišnične obravnave so:

      - sekundarna dejavnost (brez terciara)
      3,15
      - terciarna dejavnost
      3,24

      Povprečni kvalifikacijski količniki za podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo, doječe matere in spremljanje ter invalidna mladina so:

      Povprečni kvalifikacijski količnik
      podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstvena nega in paliativna oskrba
      2,964
      doječe matere, spremljanje
      2,132
      invalidna mladina-SB«F.Derganca«Nova Gorica
      2,539

      V področnem dogovoru za bolnišnice se določi način prenosa razlik tako, da se v globalu sredstva za posamezno bolnišnico ne bodo spremenila.

      (5) Za bolnišnično dejavnost psihiatrije (vključno z dnevno bolnišnico) izvajalci, z izjemo Psihiatrične klinike Ljubljana, načrtujejo naslednje kvalifikacijske količnike:

      psihiatrija
      3,009

      - Psihiatrična klinika Ljubljana načrtuje kvalifikacijski količnik v bolnišnični dejavnosti (vključno z dnevno bolnišnico) v naslednji višini:

      Psihiatrična klinika Ljubljana - bolnišnična dejavnost
      3,280

      - Za dejavnost oskrbe v tuji družini načrtuje Psihiatrična klinika Ljubljana kvalifikacijski količnik v naslednji višini:

      Psihiatrična klinika Ljubljana - oskrba
      2,018


      (6) Bolnišnice, ki niso navedene v prejšnjih odstavkih ne morejo preseči naslednjih kvalifikacijskih količnikov ( vse dejavnosti):
      Povprečni kvalifikacijski količnik
      - CZBO Šentvid
      2,789
      - Inštitut RS za rehabilitacijo*
      3,230
      *Opomba: vključno z lekarniško dejavnostjo

      (7) Za specialistično ambulantno dejavnost zgoraj navedene bolnišnice načrtujejo kvalifikacijske količnike v skladu s standardi za delo ambulant. V primeru, da za njihovo dejavnost standard za delo ambulant ni določen, izračunajo kvalifikacijski količnik za specialistično ambulantno dejavnost tako, da upoštevajo planirano kadrovsko strukturo in standardizirane kvalifikacijske količnike iz drugega odstavka tega člena.

      (8) Onkološki inštitut Ljubljana, v specialistično ambulantni dejavnosti ne sme preseči naslednjega kvalifikacijskega količnika

      Povprečni kvalifikacijski količnik
      Onkološki inštitut Ljubljana
      3,987

      (9) Za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih izvajalci načrtujejo naslednje kvalifikacijske količnike:

      - nega I
      2,362
      - nega II
      2,462
      - nega III
      2,656

      Za dejavnost zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih tipa D, E, F, G in H izvajalci načrtujejo kvalifikacijske količnike tako, da upoštevajo dejansko kadrovsko strukturo in kvalifikacijske količnike iz drugega odstavka tega člena ter kvalifikacijske količnike:

      - bolničar-negovalec
      2,320
      - strežnica
      1,767

      Partnerji Področnega dogovora za zdravstveno dejavnost socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje se lahko dogovorijo, da se v Področnem dogovoru posebej dogovorjeni kvalifikacijski količniki za napredovanje v nazive vključijo v povprečni kvalifikacijski količnik za posamezni tip nege.

      (10) Izvajalci lekarniške dejavnosti, zdraviliškega zdravljenja in zavodov za zdravstveno varstvo načrtujejo za vrednotenje programov naslednje kvalifikacijske količnike:

      - lekarniške dejavnosti
      3,805
      - dejavnost zdraviliškega zdravljenja (točke)
      3,120
      - zavodi za zdravstveno varstvo
      4,060

      IV. Vrednotenje programov in elementi za oblikovanje cen zdravstvenih storitev

      9. člen

      (1) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen zdravstvenih storitev se upoštevajo naslednji elementi:
      1. plače,
      2. materialni stroški,
      3. amortizacija,
      4. drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
      5. zakonsko predpisane obveznosti izvajalcev programov.
      10. člen

      (1) Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene zdravstvenih storitev tako, da se pri tem upošteva:
      1. planirano število delavcev posamezne dejavnosti,
      2. kvalifikacijski količnik,
      3. višina izhodiščne plače za 1. tarifni razred, ki je določena z zakonom ali kolektivno pogodbo ali s sklepom Vlade R Slovenije,
      4. dodatek za delovno dobo,
      5. dodatki po kolektivni pogodbi,
      6. dodatek za delovno uspešnost.
      (2) Spremembe višine elementov iz predhodnega odstavka, razen izhodiščne plače in dodatkov, ki jih določajo zakonski predpisi, opredelijo partnerji z aneksom k Dogovoru 2005.
      11. člen

      (1) Dodatek za delovno dobo znaša v vseh dejavnostih 9,75 % osnovne plače.
      12. člen

      (1) Sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi se vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki:

      - v splošni in dispanzerski dejavnosti
      5,50%
      - v patronažni dejavnosti
      7,00%
      - v zobozdravstveni dejavnosti
      5,10%
      - v dejavnosti reševalne službe - nujni reševalni prevozi
      19,40%
      - v dejavnosti reševalne službe - nenujni reševalni prevozi
      5,50%
      - v lekarniški dejavnosti
      5,50%
      - v specialistični ambulantni dejavnosti (vključno s psihiatrijo)
      5,50%
      - za preiskave z magnetno resonanco
      5,50%
      - v dializni dejavnosti
      18,50%
      - v specialistični bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije)
      21,58%
      - v specialistični bolnišnični dejavnosti – psihiatrija
      18,39%
      - v zdravstveni dejavnosti domov za starejše in pri naslednjih izvajalcih: Center za varstvo in delo Golovec, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, VDC Tončke Hočevar Ljubljana, VDC Polž Maribor, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo, VDC Krško – Leskovec, VDC Novo mesto, VDC Murska Sobota, Center za sluh in govor Maribor
      13,80%
      - v socialnovarstvenih zavodih: Center Dolfke Boštjančič, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, Zavod dr. M. B. Dornava
      23,80 %
      - v zdravstveni dejavnosti posebnih socialnovarstvenih zavodov, enot za posebne oblike varstva v domovih za starejše, zavodov za usposabljanje in Zavoda za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka Vipava
      18,30 %
      - Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
      16,00 %
      - Zavod za delovno usposabljanje Miha Pintar Dobrna, Dom Matevža Langusa Radovljica, Center za usposabljanje, delo in varstvo črna na Koroškem
      20,00%
      - v zdraviliški zdravstveni dejavnosti
      9,80 %
      - za nemedicinski oskrbni dan v zdraviliški zdravstveni dejavnosti
      12,5%
      - v dejavnosti IVZ in ZZV
      2,50%

      (2) Podlaga za izračun sredstev za dodatke po kolektivni pogodbi je osnovna plača.
      13. člen

      (1) Dodatki, ki izhajajo iz aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS, za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter za zdravstveno nego (Ur. l. RS, št. 19/96, 22/96, 39/98, 46/98, 73/98, 63/99, 97/2000, 101/2000, 102/2000, 62/2001) se vračunajo v cene zdravstvenih storitev v naslednji višini:

      1) Ambulantne dejavnosti, lekarniška in zdraviliška zdravstvena dejavnost, dejavnost Inštituta za varovanje zdravja, socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje ter reševalna služba:

      - zdravniki in zobozdravniki specialisti
      4,952
      - zobozdravniki
      4,564
      - diplomirane medicinske sestre
      1,550
      - fizioterapevti
      1,455
      - inženirji radiologije
      2,350
      - psihologi, logopedi, defektologi
      1,915
      - biokemiki, biologi, specialisti klinične psihologije, specialisti klinične logopedije
      2,390
      - zdravstveni tehniki
      1,225
      - zobni tehniki
      1,163
      - upravno tehnični delavci
      1,180
      - reševalna služba (brez upravno tehničnega kadra)
      1,240
      - Inštitut za varovanje zdravja - na del. iz ur
      2,599
      - lekarne - na delavca iz ur
      1,552
      - zdravilišča (točke) - na delavca iz ur
      1,316
      - socialnovarstveni zavodi - na delavca iz ur
      1,127
      - zavodi za usposabljanje gibalno oviranih oseb - na delavca iz ur (Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik in Zavod za usposabljanje invalidnih otrok “Janka Premrla Vojka” Vipava)
      1,635

      2) Dodatki, izraženi v količnikih na zdravnika iz ur za program akutne bolnišnične obravnave so:

      - sekundarna dejavnost ( brez terciara)
      6,800
      - terciarna dejavnost
      6,800

      3) Dodatki, izraženi v količnikih na delavca iz ur, za program akutne bolnišnične obravnave, brez zdravnikov so:

      - sekundarna dejavnost ( brez terciara)
      1,122
      - terciarna dejavnost
      1,122

      4) Bolnišnice in zavodi, ki niso navedeni v prejšnjih odstavkih, ne morejo preseči na delavca iz ur dodatkov, izraženih v količnikih:

      - Inštitut RS za rehabilitacijo
      2,094
      - zavodi za zdravstveno varstvo
      2,627
      - Bolnišnica F.Derganca - rehabilitacija invalidne mladine
      1,609
      - Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični
      1,434

      5) Onkološki inštitut Ljubljana ne more preseči v specialistični ambulantni dejavnosti, na delavca iz ur, dodatka izraženega v količnikih:

      Onkološki inštitut
      2,115

      6) Dodatki izraženi v količnikih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo so 1,509.

      7) Psihiatrija - na delavca iz ur:

      - bolnišnična dejavnost
      1,621
      - dnevna bolnišnica
      1,621
      - oskrba v tuji družini
      1,621

      8) Nemedicinski oskrbni dan - na delavca iz ur:

      - nemedicinski oskrbni dan (doječe matere in spremljanje)
      0,625

      Dodatki so izraženi v vrednosti količnika z 1. tarifni razred na zdravnika ali delavca iz ur.

      V vrednost programov za transplantacije, magnetno resonanco in dialize se ti dodatki ne vračunajo.

      Izračun sredstev za dežurno službo v zdravstvenih domovih bo temeljil na kvalifikacijskih količnikih:

      Osnovni kvalifikacijski količnik
      Dodatki v količnikih
      Efektiva
      Neefektiva
      Efektiva
      Neefektiva
      zdravnik
      5,904
      4,784
      4,952
      4,306
      zdrav. tehnik
      2,722
      2,477
      1,225
      1,183

      Izračun sredstev za dežurno službo v zobozdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih bo temeljil na kvalifikacijskih količnikih:

      Osnovni kvalifikacijski količnik
      Dodatki v količnikih
      Zobozdravnik
      4,784
      4,562
      Zdr.del.s sred.izobrazbo
      2,722
      1,225


      Izračun sredstev za dežurno službo v lekarnah bo temeljil na kvalifikacijskih količnikih:

      Osnovni kvalifikacijski količnik
      Dodatki v količnikih
      Efektiva
      Neefektiva
      Efektiva
      Neefektiva
      farmacevt
      4,826
      3,863
      2,000
      1,677


      (2) Dodatek za dvojezičnost načrtujejo v količnikih naslednji izvajalci:

      SB Izola
      54,70
      - v dejavnosti RTG spec. amb.
      OBV Valdoltra
      29,70
      - v dejavnosti RTG spec. amb.
      ZD Koper
      26,01
      - v dejavnosti zdr. vzgoja (pavšal)
      ZD Izola
      8,51
      - v dejavnosti zdr. vzgoja (pavšal)
      ZD Piran
      2,85
      - v dejavnosti zdr. vzgoja (pavšal)
      ZD Lendava
      11,80
      - v dejavnosti zdr. vzgoja (pavšal).''


      14. člen

      (1) Dodatek za delovno uspešnost znaša 2% in se spreminja v skladu z višino, ki jo določi Vlada R Slovenije. Podlaga za izračun sredstev za delovno uspešnost je osnovna plača, povečana z dodatkom za delovno dobo in dodatki po kolektivnih pogodbah.
      15. člen

      (1) Materialni stroški na enoto storitve oziroma na tim se v globalu vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev na ravni cen iz pogodb iz leta 2004. Podrobnejša določila za vračunavanje materialnih stroškov v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev partnerji opredelijo v Področnih dogovorih.
      (2) Kalkulirani materialni stroški vključujejo tudi sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev. Sredstva za materialne stroške vključujejo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov.
      (3) Za sofinanciranje stroškov specializacij v osnovnem zdravstvu se za specializante, ki so prejeli odločbo za specializacijo do 1. avgusta 2003, v letu 2005 planira 132.688.560 SIT (v cenah december 2003). Ta sredstva se vračunajo v materialne stroške na tim za splošne, otroške in šolske zdravnike ter za otroško in mladinsko zobozdravstvo na primarni ravni, ortodontijo in pedontologijo. Vkalkulirana sredstva za sofinanciranje specializacij za osnovno zdravstveno dejavnost se namensko združujejo pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ter se nakazujejo zdravstvenim domovom in zasebnikom v skladu s kriteriji, opredeljenimi v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost.
      (4) Za financiranje stroškov specializacij za specializante z odločbami o specializaciji, izdanimi po 1. 8. 2003, se v letu 2005 nameni 2.963.000.000 SIT. Alokacijo sredstev za specializacije po izvajalcih za pretekli mesec bo Zdravniška zbornica pripravljala mesečno.
      (5) Zdravstvenim domovom in tistim zasebnim izvajalcem, ki izvajajo koordinacijo preventive in nujne medicinske pomoči, se nameni 20.073 SIT (v cenah december 2003) za vsak zasebni tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, zobozdravnika ter otroškega in mladinskega zobozdravnika v izpostavi (občini). Ta sredstva se vkalkulirajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje.
      (6) Od 1.1. 2005 valorizacija materialnih stroškov temelji na povprečni letni stopnji rasti cen življenjskih potrebščin, opredeljene v osnovnih makroekonomskih izhodiščih za pripravo državnega proračuna (UMAR).
      16. člen

      (1) Izvajalci, ki prvič ponujajo program za njih nove dejavnosti, lahko v ponudbi načrtujejo materialne stroške največ v višini vračunanih povprečnih materialnih stroškov na enoto storitve v tej dejavnosti v decembru 2004.



      17. člen

      (1) Poleg materialnih stroškov, ki so vključeni v ceno zdravstvenih storitev, so sestavni del vrednosti programov materiali in storitve, ki jih bodo izvajalci zaračunavali Zavodu posebej.
      Ti materiali in storitve so:
      1. interferoni, ki jih izvajalci zagotavljajo zavarovanim osebam po postopku, ki ga predpiše Zavod,
      2. standardna kovina za izdelavo fiksnih zobnoprotetičnih nadomestkov v zobozdravstvu v količini 2g kovine po členu in po standardni ceni, ki jo določi Zavod,
      3. diapozitivi na področju ortodontije v obsegu največ 600 diapozitivov letno,
      4. konfekcijski elementi za fiksne ortodontske aparate,
      5. ICT, HBS-Ag, test na toksoplazmozo pri izbranem ginekologu,
      6. rhogam ali drugi humani imunoglobulini anti - D zoper senzibilizacijo nosečnic, preiskava brisov pri ženskah (Papanicolau - kurativa in preventiva) pri izbranem ginekologu,
      7. laboratorijske preiskave PAPP-A in beta HCG (opravljene skupaj z meritvijo nuhalne svetline) do 14. tedna nosečnosti pri izbranem ginekologu,
      8. trojni hormonski test v primeru, ko je prvi obisk nosečnice pri izbranem ginekologu po 14. tednu nosečnosti,
      9. cerezyme po predhodnem soglasju Zavoda,
      10. faktor VII po predhodnem soglasju Zavoda,
      11. pacemakerji nad 2 mio SIT vrednosti,
      12. kohlearni implanti,
      13. zdravila za zdravljenje bolnikov s Fabryevo boleznijo.
      (2) Zdravstveni domovi, zasebni zdravniki ter izvajalci programa splošnih ambulant in ginekoloških dispanzerjev v bolnišnicah lahko obračunavajo posebej še:
      1. infuzijske sisteme in zdravila za zdravljenje borelioze,
      2. serološke preiskave na boreliozo,
      3. testiranje HIV pri boleznih, ki jih je določilo Ministrstvo za zdravje,
      4. histopatološke preiskave,
      5. ampulirana zdravila, ki jih predpišejo klinike in jih predhodno odobri Zavod za vsak primer posebej, ko je presežen znesek iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost,
      6. citološke preiskave punktata dojke,
      7. tumorski markerji za dejavnost bolezni dojk (bolezni dojk iz Šifranta 2 Zavoda: 201 030 in 201 062),
      8. TSH, FT3 in FT4 tako, da izvajalec krije prvih 12 preiskav (za vse tri preiskave skupaj) na 1000 opredeljenih oseb na dan 28.2. tekočega leta. Izvajalci, ki imajo v pogodbi z Zavodom dogovorjenih več splošnih ambulant, otroških in šolskih dispanzerjev, krijejo iz kalkuliranih materialnih stroškov število preiskav, ki je enaka zmnožku števila vseh opredeljenih oseb in števila 12 deljeno s 1000. To število se natančno opredeli v pogodbi z izvajalcem. S 1.1. 2006 pa Zavod prevzame kritje vseh TSH, FT3 in FT4 preiskav.
      9. testni listič za antikoagulacijsko zdravljenje na primarni ravni.
      (3) Socialnovarstveni zavodi lahko posebej zaračunavajo infuzijske sisteme, igle braunile, infuzijske tekočine (glukoza, fiziološka raztopina) in ampulirana zdravila, registrirana v R Sloveniji, ki jih predpiše zdravnik specialist ustrezne stroke, ki dela po pogodbi s socialnovarstvenim zavodom.
      (4) Lekarne bodo Zavodu posebej zaračunale zdravila, izdana v lekarnah na recepte, po nabavni ceni. Nabavna cena je cena, oblikovana v skladu s Pravilnikom o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo (Ur. l. RS, št. 67/2002). Medicinske pripomočke izdane na naročilnico bo Zavod plačeval izvajalcem po dogovorjenih cenah oziroma do višine določene s cenovnimi standardi.
      (5) Ločeno zaračunljivi materiali in storitve se načrtujejo količinsko in vrednostno po posameznih vrstah. V kolikor bo realizacija pri posameznem izvajalcu v koledarskem letu za 10% večja od plana, je izvajalec dolžan posredovati Zavodu, v 10 dneh po zaključku koledarskega leta, natančno obrazložitev preseganja plana, dogovorjenega v prilogi k pogodbi.
      (6) IVZ bo Zavodu posebej zaračunaval imunološka zdravila v skladu s sprejetim letnim programom imunoprofilakse in kemoprofilakse, in po prijavljenih cenah, ki so oblikovane v skladu s Pravilnikom o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo.
      (7) Poleg varnostne hospitalizacije, ki je potrebna pri izvajanju nekaterih specialističnih ambulantnih storitev, lahko zdravilišče zaračuna Zavodu tudi stroške polipektomijskih zank (zanke za endoskopsko operativno odstranjevanje polipov).
      18. člen

      (1) Zavod krije stroške amortizacije do višine, ki je bila vračunana v cene zdravstvenih storitev v mesecu decembru 2004 in v skladu s standardi opredeljenimi v Področnih dogovorih. Izjema so programi oziroma dejavnosti, za katere so partnerji v 26. členu tega Dogovora opredelili povišanje stroškov amortizacije.
      (2) Sredstva za amortizacijo se valorizirajo na enak način kot materialni stroški.
      (3) Iz vračunanih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev se prioritetno poravnavajo obveznosti iz naslova obveznega združevanja amortizacije po Zakonu o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je R Slovenija in so vključene v program investicij po navedenem zakonu.
      19. člen

      (1) Sredstva za zakonske obveznosti izvajalcev se vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 23,00 odstotkov.
      20. člen

      (1) Sredstva za regres, jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 219.881 tolarjev letno na planiranega delavca.
      (2) Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se od 1.1. 2005 vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 90.183 tolarjev letno na planiranega delavca.
      21. člen

      (1) Obseg, organizacija in vrednotenje dežurne in urgentne službe na področju splošne in dispanzerske dejavnosti, zobozdravstvene ter lekarniške dejavnosti se določi v skladu s kriteriji iz Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost oziroma Področnega dogovora za lekarniško dejavnost. Obseg sredstev za izvajanje dežurne in urgentne službe bo ostal realno enak višini, ki je bila načrtovana v cenah decembra 2004, razen za lekarniško dejavnost, kjer se sredstva povišajo za dodatke, ki izhajajo iz zakonov, kolektivne pogodbe in drugih veljavnih predpisov.
      22. člen

      (1) Po opredelitvi vrednosti programa posameznega izvajalca, ki vključuje tudi morebitne ločeno zaračunljive materiale in storitve, se na podlagi določil Dogovora 2005 in Področnih dogovorov izračunajo cene zdravstvenih storitev. Cene se izračunajo tako, da se od ugotovljene vrednosti programa odšteje predvideni znesek za ločeno zaračunljive materiale in storitve. Preostala sredstva se nato delijo s številom planiranih storitev dejavnosti in tako izračuna njihova cena.




      V. Določanje cen zdravstvenih storitev

      23. člen

      (1) V pogodbah med izvajalci in Zavodom se določijo naslednje cene:
      1. V splošni in dispanzerski dejavnosti za:
      · količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost splošnih ambulant, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske,
      · pavšal za splošno ambulanto v socialnovarstvenem zavodu in druge programe, ki jih opredelijo partnerji v področnih dogovorih,
      · točko v ostalih ožjih dejavnostih.
      2. V zobozdravstveni dejavnosti za:
      · točko.
      3 . V dejavnosti reševalne službe za:
      - nujne reševalne prevoze: pavšal, cena za točko za konvencije, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd.,
      - nenujne reševalne prevoze: cena za točko,
      - nenujne reševalne prevoze: cena za kilometer za prevoze bolnikov na in iz dialize in za prevoze onkoloških bolnikov na obsevanja bo določena v višini 56 % samopostrežne cene 95 oktanskega neosvinčenega bencina. Cena za km bo določena za trimesečje, in sicer na podlagi poprečne cene bencina zadnjega trimesečja. Za prevoze bolnikov na in iz dialize lahko izvajalec zaračuna Zavodu le v pogodbi dogovorjeno število kilometrov za vsako zavarovano osebo od prebivališča do dializnega centra in startnino dogovorjeno v Področnem dogovoru. Določilo velja od 1. 10. 2005 dalje, do 30. 9. 2005 pa veljajo določbe iz Dogovora 2004.
      - uro letenja s helikopterjem skladno s sklepom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
      4. V lekarniški dejavnosti za:
      · točko.
      5. V specialistični ambulantni dejavnosti za:
      · preiskave z magnetno resonanco. Ta se določi tako, da cena ene preiskave z magnetno resonanco ne bo presegla 65.000 SIT (1 EURO = 239,713 SIT na dan 12.11.2004),
      · za storitve, ki bodo izražene v relativnih enotah dela.
      6. V dializni dejavnosti za:
      · dializo I (hemodializa kronična),
      · dializo II (hemodializa akutna),
      · dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa),
      · dan dialize IV (peritonealna dializa),
      · dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD).
      7.1. V specialistični bolnišnični dejavnosti za 1 utež ter za povprečno ceno primera ali bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu BOD):
      · psihiatrična dejavnost,
      · rehabilitacijska dejavnost,
      · rehabilitacija invalidne mladine,
      · nega na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje (BOD),
      · zdravstvena nega in paliatvna oskrba (BOD),
      · nemedicinska oskrba (BOD),
      · usposabljanje staršev za kasnejšo rehabilitacijo (BOD),
      · za transplantacijo ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.
      7.2 Način obračunavanja storitev, opravljenih v dnevni obravnavi ter na podlagi skupin primerljivih primerov za akutne obravnave, dogovorijo partnerji v Področnem dogovoru za bolnišnice.
      8. zdravstveni dejavnosti socialnovarstvenih zavodov za:
      · dan najzahtevnejše nege (nega IV), ki ga za vsak primer posebej dogovorita Zavod in izvajalec,
      · povprečni dan zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II, III, zdravstveno rehabilitacijo in specialistične storitve,
      · povprečna cena točke za logopedske, psihološke, defektološke in avdiološke storitve v centrih za korekcijo sluha in govora.
      9. V zdraviliški zdravstveni dejavnosti za:
      · nemedicinski oskrbni dan,
      · točko zdraviliškega zdravljenja.
      10. Na področju dejavnosti IVZ in ZZV za:
      · mesečni pavšal.
      (2) Za dejavnosti iz 1., 2., in 5. točke bodo cene določene po strokah iz šifranta 2 (Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev; Priročnik št. 3, Zavod). Pri določanju cen za dejavnosti, ki so standardizirane, je dopustno 0,1 % odstopanje vrednosti programa na letni ravni posameznega standarda glede na vrednost programa, ki je dogovorjena s standardom oziroma 0,1 % odstopanje pri ceni storitve.
      (3) Poleg cen, navedenih v prvem odstavku tega člena, se določijo še cene za:
      · primer dnevne bolnišnice na področju psihiatrije,
      · primer psihiatričnih bolnikov pri “tuji družini”.
      (4) Cene iz 1. do 10. točke, razen tretje alinee tretje točke prvega odstavka in cene za nemedicinski oskrbni dan v zdravilišču, se določijo za šest mesecev vnaprej s poračunom morebitne razlike v oceni v naslednjem šestmesečnem obdobju.
      (5) V kolikor so s pogodbami določene cene, ki se ne oblikujejo po sprejetih izhodiščih iz Dogovora 2005, se način njihove valorizacije določi v pogodbi med izvajalcem in Zavodom.
      (6) Cene dializ, transplantacij in preiskav z magnetno resonanco bo Zavod valoriziral skladno z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za EURO.
      (7) Vrednost programov zdravstvene vzgoje na področju splošne in dispanzerske dejavnosti, zobozdravstvene vzgoje, dežurne službe na primarni ravni, službe nujne medicinske pomoči, vrednost programa razvojnih ambulant in centrov za zdravljenje odvisnosti ter drugih dejavnosti, ki jih opredelijo partnerji v Področnih dogovorih, ni vključena v ceno zdravstvenih storitev. Te programe obračunavajo izvajalci Zavodu v pavšalu, po kriterijih tega Dogovora.
      24. člen

      (1) Cene, oblikovane po Dogovoru 2005, in določene s pogodbo med izvajalci in Zavodom, se uporabljajo tudi za izračun doplačil zavarovanih oseb, za obračun zdravstvenih storitev po konvencijah, za begunce, zapornike, nezavarovane osebe in za ostale osebe, za katere se stroški zdravljenja krijejo iz državnega proračuna ter za obračun storitev med izvajalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom. Zdravljenje pripornikov, zapornikov in nezavarovanih oseb v psihiatričnih bolnišnicah se državnemu proračunu zaračuna na podlagi bolnišnično oskrbnih dni. V primeru, da je zdravljenje daljše od povprečne ležalne dobe za psihiatrijo, se bolnišnično oskrbni dnevi nad povprečno ležalno dobo zaračunajo v višini 50% vrednosti bolnišnično oskrbnega dne. Kemične in biokemične laboratorijske storitve si bodo izvajalci med seboj obračunavali po evidenčni ceni točke za laboratorijske storitve, ki je določena v standardih za delo ambulant, ostale laboratorijske storitve pa po povprečni ceni točke za specialistično ambulantno dejavnost internistike, ki je dogovorjena v pogodbi z Zavodom, razen če se naročnik in izvajalec laboratorijskih storitev ne dogovorita drugače. Storitve zobozdravstvenega rentgena si bodo izvajalci med seboj obračunavali po evidenčni ceni točke, razen če se naročnik in izvajalec teh storitev ne dogovorita drugače.
      (2) Cene storitev javnih zavodov in drugih izvajalcev, ki opravljajo zdravstvene storitve za izvajalce, ki se financirajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, niso pa pogodbeni partnerji Zavoda, bo odobraval minister za zdravje. Pri tem bodo upoštevani enaki kalkulativni elementi za oblikovanje cen, kot veljajo za druge izvajalce zdravstvenih storitev.
      (3) Preiskave TSH, FT3 in FT4, ki jih Zavod plačuje posebej, bodo izvajalci naročali v laboratorijih, ki jih bo določilo Ministrstvo za zdravje na predlog RSK za laboratorijsko diagnostiko. Določilo velja do uveljavitve novega pravilnika o nadzoru in verifikaciji laboratorijev.
      25. člen

      (1) Zdravilišče lahko zdravstvenemu domu ali zasebnemu zdravniku zaračuna opravljene storitve ambulantne fizioterapije, kadar zdravstveni dom ali zdravnik zasebnik, ki ima na voljo zmogljivosti za izvajanje zdravstvene fizioterapije na območju izpostave Zavoda, kjer ima sedež, pošlje zavarovano osebo na ambulantno fizioterapijo v zdravilišče in program za zavarovane osebe teh izpostav ni določen v pogodbi med zdraviliščem in Zavodom.
      VI. Planska vrednost programov zdravstvenih dejavnosti

      26. člen

      (1) Okvirna vrednost celotnega dogovorjenega programa (obvezno zdravstveno zavarovanje in doplačila), brez nabavne vrednosti zdravil v lekarnah, znaša v tekočih cenah 316.569.099 tisoč SIT. Ta sredstva se razporedijo:


      v tisoč SIT
      tekoče vrednosti 2005
      1
      zdravstveni domovi
      62.969.446
      od tega
      - program NMP
      2.496.221
      - program odvisnosti od drog
      524.135
      2
      Bolnišnice skupaj
      184.363.147
      od tega
      - sekundarna raven
      157.374.283
      - terciarna raven
      25.193.000
      3
      Lekarne
      7.755.892
      4
      zdravilišča
      7.357.972
      5
      domovi za starejše občane
      15.171.407
      6
      PSZ
      5.172.746
      7
      IVZ in ZZV
      1.593.354
      od tega
      - IVZ
      - nabava cepiv
      917.072
      - terciarna raven
      362.000
      - ZZV skupaj
      281.082
      8
      Zasebniki skupaj
      27.392.111
      od tega
      - osnovna zdravstvena dejavnost
      19.835.229
      - specialistična ambulantna dejavnost
      7.556.882
      9
      ostali zasebniki na primarni ravni
      1.697.336
      10
      specializacije zdravnikov
      3.095.688
      SKUPAJ
      316.569.099



      (2) Okvirna vrednost celotnega dogovorjenega programa (obvezno zdravstveno zavarovanje in doplačila) se razporedi po posameznih dejavnostih na naslednji način:
      v tisoč SIT
      tekoče vrednosti 2005
      1
      osnovna zdravstvena dejavnost
      87.196.549
      2
      Specialistična ambulantna dej. in boln. sekund. in terc.dej.
      195.561.123
      3
      zdraviliška zdravstvena dejavnost
      5.862.912
      4
      Lekarniška dejavnost
      7.755.892
      5
      Dejavnost socialnovarstvenih zavodov
      20.192.623
      SKUPAJ
      316.569.099 SIT


      (3) Planska vrednost programov zdravstvenih storitev opredeljena v prvem in drugem odstavku tega člena vključuje vrednosti nujnih širitev programov oz. uvajanja novih terapij pri zdravljenju iz pogodbenega leta 2004, če ti niso bili enkratni, ter vrednosti programov iz petega odstavka tega člena.
      (4) Vrednosti programov in cene zdravstvenih storitev iz Dogovora 2005 se nanašajo na njihovo celotno vrednost. To pomeni, da vključujejo vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in vrednost, ki si jo morajo zavarovane osebe zagotoviti z doplačili ali prostovoljnim zavarovanjem za doplačila do polne vrednosti storitev.
      (5) Za nujne širitve programov oziroma uvajanje novih terapij pri zdravljenju so partnerji v okviru prvega in drugega odstavka tega člena načrtovali za:

      v tolarjih (tekoče cene 2005)
      Programznesek na letni ravniznesek od 1.4. naprej
      1. zdravljenje rakavih bolnikov
      445.548.910
      441.229.832
      2. kardiovaskularni program
      1.693.788.800
      1.374.091.600
      3. operacije sive mrene
      473.480.000
      355.110.000
      4. ortopedske operacije
      450.000.000
      337.500.000
      5. preiskave z magnetno resonanco (MR)
      312.910.000
      234.682.500
      6. preiskave z računalniško tomografijo (CT)
      100.000.000
      75.000.000
      7. program ortodontije
      116.000.000
      87.000.000
      8. program nujne medicinske pomoči
      400.000.000
      300.000.000
      9. sredstva za specializacije zdravnikov
      1.963.000.000
      1.963.000.000
      10. dodatne zaposlitve 150 diplomiranih medicinskih sester (20 na primarni ravni v okviru novih 20 patronažnih timov, 130 na sekundarni ravni)*
      660.000.000
      330.000.000
      11. širitev mreže primarne ravni zdravstvene dejavnosti*
      410.000.000
      205.000.000
      12. širitev mreže sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti*
      410.000.000
      205.000.000
      13. Klinični center Ljubljana: uporaba zdravila Xigris (aktivirani drotrekoginalfa) pri zdravljenju bolnikov s hudo sepso
      2.936.724
      2.202.543
      14. Klinični center Ljubljana: Merjenje pljučne funkcije pri dojenčkih in malih otrocih do 5. leta starosti
      15.667.600
      11.750.700
      15. Klinični center Ljubljana: Ultrazvočni mikcijski cistogram (UMCG)
      1.300.000
      975.000
      16. Klinični center Ljubljana: ambulantno zdravljenje sladkorne bolezni z zunanjo porabilno insulinsko črpalko
      18.471.665
      13.853.749
      17. dodatna sredstva za stalno pripravljenost IVZ in ZZV
      33.200.000
      24.900.000
      18. priznanje standarda za pediatrijo (specialistična ambulanta) v višini 0,1 tima (z 0,5 na 0,6) izvajalcu s pogodbo za 0,6 tima alergologije
      310.000
      232.500
      19. širitev programa ambulantne fizioterapije v zdraviliščih
      135.000.000
      101.250.000
      20. povečanje obsega dela zaradi priprave protibolečinskih raztopin v elastomerni črpalki in izdelovanje magistralnih pripravkov in protitumarnih in drugih nevarnih učinkovin
      6.500.000
      4.875.000
      21. nove kapacitete DSO v letu 2005
      114.877.000
      114.877.000
      22. zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih in dnevnih centrih
      20.000.000
      20.000.000
      23. napredovanja v nazive – sredstva za dodatke DSO
      13.420.000
      13.420.000
      24. zagotavljanje pripomočkov za inkontinentne upravičence v novih DSO
      17.196.000
      17.196.000
      25. nadomestilo sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja - zagotavljanje pripomočkov za inkontinentne
      66.179.000
      66.179.000
      26. sredstva za nove in dodatne kapacitete v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje, varstveno delovnih centrih in zavodu za rehabilitacijo po poškodbi glave
      48.000.000
      36.000.000
      27. sredstva za povečanje števila delavcev v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v skladu s kadrovskimi normativi sprejetimi na Zdravstvenemu svetu*
      28.000.000
      14.000.000
      28. sredstva za povečanje števila delavcev v centrih za sluh in govor
      28.800.000
      21.600.000
      29. sredstva za delavce socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje, ki so napredovali v nazive
      4.700.000
      3.525.000
      30. sredstva za povečanje kvalifikacijskega količnika za diplomirane fizioteapevte in diplomirane delovne terapevte
      3.500.000
      2.625.000
      31. sredstva za povečanje kvalifikacijskega količnika kliničnega psihologa v kliničnega psihologa konsultanta
      400.000
      300.000
      32. sredstva za povečanje materialnih stroškov v zavodih za usposabljanje gibalno oviranih
      6.100.000
      4.575.000
      33. Zdravstveni dom Tržič: diabetološka ambulanta
      10.000.000
      7.500.000
      34. Zdravstveni dom Tolmin: psihiatrična ambulanta
      13.470.000
      13.470.000
      35. Klinični center Ljubljana: dodatni program v višini 0,6 nevrološkega tima in 0,5 EMG tima (e-triaža)
      24.300.000
      18.225.000
      36. Hospic Maribor: program celostne oskrbe umirajočih bolnikov in svojcev na domu
      6.800.000
      5.100.000
      Skupaj
      8.053.855.699
      6.426.245.423
      * Sredstva pod 10., 11. , 12. in 27. točko se nanašajo na obdobje od 1.7.2005 naprej.

      (6) Natančni kriteriji in merila za delitev sredstev iz tega člena se opredelijo v področnih dogovorih.
      VII. Oblikovanje programov po območjih in pri izvajalcih

      27. člen

      (1) Na območjih izpostav Zavoda, ki presegajo povprečno preskrbljenost prebivalstva Slovenije z nosilci timov se bodo v pogodbenem letu 2005 programi zmanjšali, na območjih izpostav Zavoda, ki so pod povprečjem, pa povečali. Preskrbljenost se bo ugotavljala za vsako stroko posebej. Zmanjšanje preskrbljenosti za posamezno območje se bo izvedlo najprej v javnih in drugih zavodih s koncesijo, ki imajo po stanju zaposleno manjše število nosilcev timov kot jim jih po pogodbi plača Zavod, preostanek pa pri ostalih izvajalcih sorazmerno z obsegom programa, ki ga imajo dogovorjenega v pogodbi z Zavodom. Povečanje preskrbljenosti za posamezno območje se bo izvedlo najprej v javnih in drugih zavodih s koncesijo, ki imajo po stanju zaposleno večje število nosilcev timov kot jim jih po pogodbi plača Zavod, preostanek pa pri ostalih izvajalcih sorazmerno z obsegom programa, ki ga imajo dogovorjenega v pogodbi z Zavodom.
      28. člen

      (1) Za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva Slovenije z zdravstvenimi delavci oziroma programi bodo za določanje gravitacije upoštevani podatki o številu prebivalstva, ki so hkrati zavarovane osebe, na dan 31.12.2004, korigirani glede na število opredeljenih zavarovanih oseb, kjer je ta korekcija smiselna. Preskrbljenost se bo ugotavljala za naslednje dejavnosti: splošne ambulante, otroške in šolske dispanzerje, dispanzerje za ženske, patronažo, nego na domu, fizioterapijo in zobozdravstvo.
      (2) Za izračun preskrbljenosti prebivalstva s programi bolnišnične dejavnosti se bodo tudi uporabili podatki o številu prebivalstva, ki so hkrati zavarovane osebe, na dan 31.12.2004.
      (3) Dopustna odstopanja od povprečja opredelijo partnerji v Področnih dogovorih.
      VIII. Področni dogovori

      29. člen

      (1) Za natančnejšo opredelitev Dogovora 2005 posamezni partnerji sklenejo Področne dogovore. Z njimi opredelijo:
      1. merila za določanje zmogljivosti za izvajanje programov,
      2. merila za ugotavljanje specifičnosti pri vrednotenju programov,
      3. seznam ločeno zaračunljivih materialov in storitev posameznega ožjega zdravstvenega področja,
      4. pravice in obveznosti izvajalcev ter Zavoda pri uresničevanju sklenjenih pogodb in izvajanju programov,
      5. načine in roke poravnavanja računov za opravljene storitve,
      6. kriterije za prerazporejanje sredstev med dejavnostmi, ki so med seboj funkcionalno soodvisne.
      7. kriterije in merila za razporeditev sredstev za nujno širitev programov opredeljenih v 26. členu Dogovora.
      (2) Za izvajalce, katerih dejavnost ni urejena s Področnim dogovorom, se smiselno uporabljajo določila Dogovora 2005.
      (3) Dogovorjeni načini reševanja specifičnih problemov v posameznih dejavnostih, ki so opredeljeni v Področnih dogovorih za leto 2005, se lahko spremenijo z aneksi k Področnim dogovorom za leto 2005.
      30. člen

      (1) Področne dogovore bodo sprejeli Ministrstvo za zdravje in Zavod ter:
      1. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost,
      2. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije za bolnišnice,
      3. Lekarniška zbornica Slovenije za področje lekarniške dejavnosti,
      4. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč za zdravstveno dejavnost naravnih zdravilišč,
      5. Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost zavodov za usposabljanje za področje zdravstvene dejavnosti socialnovarstvenih zavodov.
      (2) Vsak partner lahko imenuje največ tri člane pogajalske skupine za posamezen področni dogovor. Posamezen član ima lahko namestnika, ki se seje udeleži le ob odsotnosti člana. Izjema je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Sej za pripravo področnih dogovorov, katerih partner je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, se lahko vedno udeleži tudi direktor(-ica) Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
      31. člen

      (1) Področni dogovori ne morejo biti v nasprotju z določili Dogovora 2005.
      (2) Področni dogovori se sprejmejo istočasno z Dogovorom 2005 oziroma najpozneje v 35 dneh po njegovem sprejemu ali odločitvi arbitraže ali Vlade R Slovenije o spornih vprašanjih za Dogovor 2005.
      (3) Partner, ki se z vsebino Področnega dogovora ne strinja, zahteva v 60 dneh po začetku veljavnosti Dogovora 2005 presojo spornih vprašanj na arbitraži. Arbitražni postopek lahko zahteva tudi drug partner ki meni, da so z nesklenitvijo Področnega dogovora prizadeti njegovi interesi.
      (4) V primeru sporov med udeleženci Področnih dogovorov odloči o spornih vprašanjih arbitraža, ki jo sestavlja enako število, vendar največ po dva predstavnika Ministrstva za zdravje, izvajalcev in Zavoda. Odločitev arbitraže je dokončna.
      (5) Če pri glasovanju arbitraže ni dosežena večina glasov, velja odločitev, za katero glasuje predsednik arbitraže.
      IX. Razpis in izbira programov

      32. člen

      (1) Zavod bo objavil razpis programov po sprejemu Dogovora 2005 in Področnih dogovorov iz 30. člena. Razpis, ki ga bo objavil Zavod, se bo nanašal le na nove izvajalce in nekatere dodatne programe iz 26. člena Dogovora 2005. Vsem ostalim izvajalcem, ki so z Zavodom sklenili pogodbo že v letu 2004, bo Zavod ponudil, po uskladitvi programa z izvajalcem, sklenitev pogodbe, v kateri bo na novo, v skladu z Dogovorom 2005, ustreznim Področnim dogovorom in upoštevaje nove izvajalce, opredelil obseg in vrednotenje programa.
      (2) Pri izbiri novih zasebnikov bo Zavod upošteval izpolnjevanje zakonskih pogojev, to je podelitev koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne zdravstvene službe in standarde, dogovorjene v tem Dogovoru oziroma ustreznem Področnem dogovoru.

      33. člen

      (1) Ob prijavi na razpis mora izvajalec podati poleg ponudbe tudi svoje pisno soglasje z Dogovorom 2005 in s Področnim dogovorom.
      (2) Zavod bo opravil izbiro med ponujenimi programi v roku določenem z razpisom. Zavod lahko zahteva dopolnitev ponudb oziroma jih zavrne. Izvajalci morajo dopolniti ponudbo v roku 7 dni po prejemu zahtevka. Po izteku roka za izbiro bo Zavod sklenil pogodbe s posameznimi izvajalci v 30 dneh.
      (3) Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, morajo predložiti Zavodu odločbo o podelitvi koncesije in pogodbo o koncesiji 14 dni pred pričetkom dela ter pričeti z delom v dogovorjenem roku, sicer šteje, da so od ponudbe oziroma pogodbe odstopile.
      34. člen

      (1) Izvajalec, ki ne bo soglašal s ponujeno pogodbo, mora v roku 7 dni, ki šteje od dneva prejetja ponujene pogodbe, predložiti Zavodu pisno zahtevo za arbitražni postopek. V tej zahtevi natančno opredeli določila, za katera meni, da so v predlogu pogodbe v nasprotju z opredelitvami iz Dogovora 2005 oziroma Področnega dogovora. Sočasno mora v tej zahtevi podati predlog kandidata za predsednika arbitraže in za dva člana arbitraže. Predlagatelj arbitraže določi svoja predstavnika poimensko in navede naslove kamor se jim pošlje gradivo za arbitražo.
      (2) Če izvajalec ne podpiše ponujene pogodbe in ne predlaga arbitražnega postopka v roku, šteje, da je odstopil od ponudbe in ne želi podpisati pogodbe z Zavodom. Po preteku roka za predlaganje arbitražnega postopka prične teči izvajalcu, ki ima z Zavodom že sklenjeno pogodbo, odpovedni rok po tej pogodbi. Odpovedni rok znaša 30 dni.
      (3) Če izvajalec ne podpiše ponujene pogodbe v roku 7 dni od prejetja ponudbe, lahko zahteva arbitražo Zavod. V tem primeru veljajo za Zavod enaka določila kot za izvajalca.
      35. člen

      (1) Arbitražo iz 34. člena Dogovora 2005 sestavljajo:
      1. dva predstavnika, imenovana s strani izvajalca ali njuna namestnika,
      2. dva predstavnika, imenovana s strani Zavoda ali njuna namestnika,
      3. predsednik, ki ga sporazumno določita pogodbeni stranki.
      (2) Če pogodbeni stranki ne moreta doseči soglasja o predsedniku arbitraže, ga določi Ministrstvo za zdravje. Predsednik ne more biti delavec ali predstavnik pogodbenih strank, ki sta v arbitražnem sporu.
      (3) Arbitraža odloča ob prisotnosti vseh članov ali njihovih namestnikov.
      (4) Potek arbitraže je javen.
      36. člen

      (1) Na začetku arbitražne obravnave predstavi pogodbena stranka, ki je predlagala arbitražni postopek, sporna vprašanja in poda svoje mnenje, v katerih elementih je ponujena pogodba v neskladju z določili Dogovora 2005 oziroma Področnega dogovora. Za tem poda svoje stališče druga pogodbena stranka. Ves čas obravnave lahko obe stranki predložita ali zahtevata od druge stranke predložitev dokazov o zadevah, ki so sporne.
      (2) O poteku arbitražnega postopka se vodi zapisnik, ki ga po končanem postopku podpišejo vsi člani arbitraže. Vsaka od strank prejme po dva izvoda zapisnika.
      (3) Med potekom arbitražnega postopka in pred sprejemom odločitve lahko:
      1. pogodbena stranka od svoje zahteve odstopi,
      2. pogodbeni stranki dosežeta sporazum oziroma se pobotata.
      (4) V kolikor se ne pobotata ali pogodbena stranka, ki je predlagala arbitražni postopek od svoje zahteve ne odstopi, sprejme arbitraža odločitev. Arbitraža odloči z večino glasov vseh njenih članov. Njena odločitev je dokončna in je podlaga za sklenitev pogodbe med izvajalcem in Zavodom.
      (5) Če izvajalec po odločitvi arbitraže ne podpiše pogodbe z Zavodom v roku 7 dni, Zavod lahko uvede začasno financiranje izvajalca v višini vrednosti programa, ugotovljenega v skladu z Dogovorom 2005 in sklepom arbitraže.
      37. člen

      (1) Pogodbeni stranki pred začetkom arbitražnega postopka sprejmeta poslovnik o delu arbitraže. Z njim morata soglašati obe stranki.
      X. Standardi ponudbe zdravstvenih storitev

      38. člen

      (1) Izvajalci morajo zavarovanim osebam nuditi standardne storitve in standardne materiale opredeljene v Pravilih in drugih predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja. Poleg teh pa jim lahko nudijo tudi nadstandardne storitve in materiale. Za tako izvedene storitve lahko izvajalci zaračunavajo doplačila, vendar morajo pred začetkom opravljanja nadstandardnih storitev seznaniti zavarovano osebo o višini doplačila za storitev (po specifikaciji) in pridobiti njeno pisno soglasje.
      39. člen

      (1) Izvajalci bodo zavarovanim osebam pri uresničevanju pravic zagotovili standarde v skladu s Pravili. Pri tem bodo:
      1. zagotavljali nujno medicinsko pomoč in neodložljive medicinske storitve vsem osebam, ne glede na to, kdo je njihov izbrani zdravnik,
      2. opravljali storitve in omogočili zavarovanim osebam uveljavljanje pravic v skladu s Pravili,
      3. na vidnem mestu ‘v čakalnici, hodnikih zdravstvenih zavodov ali ordinacijah’ objavili plakate, zloženke ipd. Zavoda, ki se nanašajo na uresničevanje pravic zavarovanih oseb,
      4. na vidnem mestu objavili imena in priimke oseb, ki so dolžne voditi pritožbene postopke pri izvajalcu,
      5. na vidnem mestu objavili seznam zdravnikov, ki jih zavarovane osebe lahko izberejo v skladu s Pravili, njihov ordinacijski čas in čakalno dobo za izbrane zobozdravnike in ginekologe. Objavili bodo tudi seznam zdravnikov, ki delajo v specialističnih ambulantah, njihov ordinacijski čas in čakalne dobe. O spremembah ordinacijskih časov in čakalnih dob izvajalec sproti obvešča Zavod. Poročilo o čakalnih dobah izvajalci posredujejo vsakih 4 mesece Zavodu in Ministrstvu za zdravje,
      6. Zavod bo v pogodbah z izvajalci dogovoril čakalne dobe za prve preglede in preiskave po opravljenem triažnem pregledu v skladu s Pravilnikom o naročanju na specialistični pregled (Ur. l. RS, št.72/2000), kakor tudi čakalne dobe za program bolnišnične in drugih dejavnosti, kjer je čakalna doba. Čakalne dobe morajo biti dogovorjene s ciljem doseganja razumne čakalne dobe glede na nacionalno povprečje,
      7. vodili čakalno knjigo v skladu z navodili Zavoda, spoštovali vrstni red iz čakalne knjige ter zagotovili naročeno obravnavo ob naročenem času ob istočasnem spoštovanju strokovno upravičene prednosti, če v okviru programa, dogovorjenega z Zavodom, ne morejo zavarovanim osebam nuditi storitev takoj,
      8. če zavarovana oseba uveljavlja storitve v samoplačniški ambulanti, mora s tem soglašati in podpisati izjavo, da ne bo od Zavoda zahtevala povračila stroškov. Te storitve lahko izvajalec opravi le izven ordinacijskega časa, opredeljenega v pogodbi z Zavodom. Za samoplačnike mora izvajalec predpisovati zdravila na bele recepte. Zavarovana oseba mora podpisati soglasje tudi v primeru, ko ji izvajalec nudi v okviru ordinacijskega časa, dogovorjenega v pogodbi z Zavodom, nadstandardne materiale ali storitve,
      9. ob vpisu zavarovane osebe v čakalno knjigo določili datum in uro pregleda, preiskave ali posega. Po vzpostavitvi Nacionalne čakalne liste za srčno žilna obolenja, ortopedske operacije in operacije sive mrene bodo izvajalci navedenih dejavnosti po uvrstitvi na nacionalno čakalno listo bolnika seznanili z njegovo pozicijo na nacionalni čakalni listi in možnostih opravljanja posega pri ostalih izvajalcih omenjenih dejavnosti,
      10. za operacije sive mrene vpisovali zavarovane osebe v čakalno knjigo skladno s smernicami Razširjenega strokovnega kolegija za okulistiko,
      11. med samim zdravljenjem zagotavljali čakalno dobo v skladu z veljavno medicinsko doktrino in določili pogodbe z Zavodom,
      12. v splošnih ambulantah otroških in šolskih dispanzerjih izvajali prve preglede brez čakalnih dob,
      13. nudili zavarovanim osebam storitve v ordinacijskem času, ki je opredeljen v pogodbi z Zavodom in to enakomerno skozi vse leto. V primeru odsotnosti je izvajalec dolžan zagotoviti nadomestilo ter to objaviti na vidnem mestu,
      14. zagotovili ordinacijski čas za zavarovane osebe Zavoda najmanj v obsegu ene petine s pogodbo dogovorjenega ordinacijskega časa popoldne, ki praviloma velja od 15 ure dalje ali v soboto,
      15. zagotoviti število delujočih ambulant skladno s številom plačanih timov po pogodbi z Zavodom tako, da bo zagotovljen ordinacijski čas v obsegu 32,5 ur efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, klinični psiholog, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in klinični logoped, sicer pa 35 ur efektivnega dela ambulante na teden,
      16. v ordinacijskem času zagotovili zavarovanim osebam naročanje na pregled oziroma na sprejem v zdravljenje ali terapijo,
      17. zagotovili izvajanje s pogodbo dogovorjenega bolnišničnega programa enakomerno skozi celo leto,
      18. izbrani osebni zdravniki opravili storitve po naročilu imenovanih zdravnikov ali zdravstvene komisije Zavoda ob zglasitvi zavarovane osebe pri zdravniku, pooblaščeni zdravniki pa v roku 14 dni po zglasitvi zavarovane osebe pri zdravniku,
      19. ob napotitvi zavarovane osebe k imenovanemu zdravniku ali na zdravstveno komisijo Zavoda, tej posredovali vso potrebno dokumentacijo, ki je po mnenju imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije Zavoda potrebna za oceno stanja ali upravičenosti zavarovane osebe do posamezne pravice. Osebe, zadržane od dela zaradi bolezni ali poškodbe, pri katerih ocenjujejo, da bodo morale biti odsotne z dela tudi po preteku 30 koledarskih dni, so dolžni napotiti k imenovanemu zdravniku ali na zdravstveno komisijo Zavoda vsaj 3 dni pred iztekom 30 dnevne zadržanosti od dela,
      20. na področju zobozdravstvene dejavnosti zagotovili zavarovanim osebam standardne materiale in storitve ter realizirali program v razmerjih, ki so določena v Področnih dogovorih,
      21. naročniki nenujnih reševalnih prevozov le te naročali samo pri izvajalcih nenujnih reševalnih prevozov, ki imajo sedež v istem kraju kot naročnik oziroma so najbližji naročniku. To pa ne velja za primere, ko se izvajalec nenujnih reševalnih prevozov vrača na svoj sedež in lahko sočasno zagotovi prevoz novega bolnika, ali izjemoma, če je to bolj racionalno, prevoz izvede izvajalec, ki ima sedež bližje prebivališču zavarovane osebe,
      22. naročniki in izvajalci nenujnih reševalnih prevozov zagotovili racionalno izvajanje prevozov tako, da bo sočasno prepeljano več bolnikov oziroma da bodo vozila opravljala vožnje brez bolnikov v najmanjši možni meri ter v primerih, ko bo to možno, na nalogu za prevoz opredelili, da bo prevoz opravil isti izvajalec v obe smeri,
      23. omogočili nadzornim zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom Zavoda vpogled v dokumentacijo, ki je podlaga za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov,
      24. redno (mesečno) osveževali in uporabljali seznam neveljavnih kartic,
      25. izvajalci bolnišnične dejavnosti najmanj vsake tri mesece pošiljali na IVZ potreben nabor podatkov za razvrstitev obravnav v skupine primerljivih primerov,
      26. zagotovili vpeljavanje kliničnih poti in indikatorjev kakovosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Način vgraditve se opredeli v Področnih dogovorih,
      27. po zaključku zdravljenja bodo izvajalci od 1.1. 2005 zavarovanim osebam izstavili specifikacijo opravljenih in Zavodu zaračunanih storitev, skladno z usmeritvami, opredeljenimi v področnih dogovorih.
        XI. Obračunavanje zdravstvenih storitev

        40. člen

        (1) Izvajalci bodo za opravljene storitve izstavljali Zavodu račune, zahtevke za plačilo in poročila skladno z navodili Zavoda (Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev; Priročnik št. 3). Račune, zahtevke za plačilo in poročila bodo izvajalci dostavili Zavodu najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Račune, zahtevke za plačilo in poročila, ki jih bo izvajalec dostavil Zavodu v tekočem mesecu za storitve opravljene pred več kot dvema mesecema bo Zavod zavrnil, razen v primeru objektivnih razlogov za zamudo, ki jih ugotovita pogodbena partnerja, vendar najkasneje do zaključka letnega obračuna.
        (2) Račune, ki jih izvajalci izstavljajo na podlagi obdobnih obračunov, bodo izvajalci dostavili Zavodu v 5 dneh po prejemu obvestila Zavoda o višini obračuna za posamezno trimesečje. Obvestilo o višini obračuna bo Zavod posredoval izvajalcem praviloma v 45 dneh po izteku trimesečja.
        (3) Zavod bo izvajalcem, ki izstavljajo poročila o opravljenem delu prvi obrok avansa v višini 50 % mesečnega avansa nakazal do 10. v mesecu. Drugi obrok v višini 20 % mesečnega avansa bo Zavod nakazal izvajalcem do 20. v mesecu. Preostala sredstva do višine mesečnega avansa bo Zavod izvajalcem nakazal do konca meseca.
        (4) Morebitna dodatna določila o rokih za obračunavanje storitev opredelijo partnerji v
        Področnih dogovorih.
        (5) V primeru uvedbe računalniške izmenjave podatkov šteje, da je elektronska dispozicija enakovredna pisnim dokumentom iz 1. odstavka tega člena. Natančneje se o pravicah in obveznostih izmenjave podatkov dogovorita izvajalec in Zavod s pogodbo.


        41. člen

        (1) Pravilno in pravočasno izstavljene račune in zahtevke za plačilo, ki se vsebinsko in količinsko ujemajo s pogodbo in sklepi o obračunu, bo Zavod poravnal najpozneje v 15 dneh po prejemu. Če te obveze ne izpolni, je dolžan izvajalcu plačati zamudne obresti skladno z obrestno mero za sredstva Zavoda pri Banki Slovenije.
        (2) V enakem roku bo Zavod izvajalcu zavrnil račune, zahtevke za plačilo in poročila, ki ne bodo sestavljena v skladu z opredelitvami iz 40. člena Dogovora 2005, ali ne bodo v skladu s pogodbo.
        (3) Dokumente (seznam in specifikacije poslanih zbirnih računov, poročil ali zahtevkov za plačilo), ki jih morajo izvajalci pošiljati Zavodu na papirju, ko je sicer vzpostavljena računalniška izmenjava podatkov, bodo izvajalci dostavili Zavodu v roku 5 dni od dneva elektronsko posredovanih podatkov. V primeru, da predpisane papirne dokumente izvajalci posredujejo Zavodu kasneje, šteje rok za plačilo računa ali zahtevka za plačilo od dneva prejema papirnih dokumentov.
        42. člen

        (1) V skladu z določili Dogovora 2005 se obračun obveznosti med izvajalci in Zavodom izvaja za prvi in drugi kvartal v letu ter za drugo polletje (končni letni obračun). Pri tem se upoštevata obdobni plan in realizacija storitev tako, da se preseganje ali nedoseganje realizacije storitev glede na plan v obravnavanem obdobju prenaša v naslednje obračunsko obdobje. Prenosi niso možni iz enega koledarskega leta v drugo.
        (2) Merila za obračun storitev za posamezno obdobje sprejmejo partnerji na podlagi poročila o realizaciji dogovorjenega programa, ločeno za redni in dodatni program. Zavod bo partnerjem posredoval tromesečne podatke o realizaciji dodatnega programa v tridesetih dneh po oddaji poročil s strani izvajalcev.
        (3) Za morebitne ugotovljene sistemske nepravilnosti pri končnem obračunu, ki se ugotovijo po zaključku poslovnega leta, partnerji dogovorijo način urejanja obveznosti med izvajalcem in Zavodom.

        43. člen

        (1) Ob obdobnem obračunu se lahko pri izvajalcih posameznih dejavnosti, navedenih v 3. členu Dogovora 2005, upošteva tudi večje število opravljenih storitev, kot je plansko predvidenih za to obdobje, če:
        1. to omogočajo sredstva v okviru letnega finančnega načrta Zavoda,
        2. je dejavnost s svojim delom prispevala k zmanjšanju stroškov Zavoda na področju posamezne zdravstvene dejavnosti ali na področjih zdravstvenega zavarovanja,
        3. je to v skladu z usmeritvami in cilji Ministrstva za zdravje.
        (2) Ugotavljanje preseganja programa iz razlogov iz 6. člena Dogovora 2005 ima prednost pred ostalimi razlogi.
        (3) Pri obdobnih obračunih je lahko upoštevano večje število bolnikov in kilometrov od plana le v primerih, ki so predvideni v 6. členu tega dogovora.
        44. člen

        (1) Zavod bo prihranke znotraj sprejetega finančnega načrta, ki bodo posledica racionalnega dela izvajalcev, manjšega trošenja ob enaki ali boljši kvaliteti dela predvsem nosilcev programov (zmanjšani stroški za zdravila, za ortopedske in druge tehnične pripomočke, zmanjšanje odsotnosti z dela in s tem nadomestil za plače, zmanjšanje zdravljenja v tujini in potnih stroškov) namenil za stimulacijo nosilcev programov in za druge namene, s katerimi bi se izboljšala materialna osnova njihovega dela.
        (2) Izvajalcem, ki jih Zavod financira na podlagi kombiniranega sistema glavarine in storitev (splošne ambulante, otroški in šolski dispanzerji), bo Zavod zagotovil plačilo 92% celotne vrednosti programa korigirane z indeksom doseganja količnikov iz glavarine, če bo opravil vsaj 13.000 količnikov iz obiskov (glej opombo *) na leto. Preostala sredstva do polne vrednosti programa pa bo Zavod zagotovil izvajalcu, če bo v celoti opravil dogovorjeni program preventive in po številu napotitev na sekundarno raven ne bo odstopal od povprečja v Republiki Sloveniji za več kot 2 standardni deviaciji.
        (3) V primeru, da izvajalec ne realizira v pogodbi dogovorjenega programa preventive v splošnih, otroških in šolskih ambulantah, mu bo Zavod ob letnem obračunu zmanjšal plačilo za 2% celotne vrednosti programa, če je realiziral vsaj dve tretjini (2/3) programa oziroma za 4%, če je realiziral manj kot dve tretjini (2/3) v pogodbi dogovorjenega programa. Ta sredstva se razporedijo izvajalcem, ki so program preventive realizirali v celoti, po strukturi preseganja dogovorjenega programa preventive. Program preventive je pri posameznem izvajalcu realiziran, če je izvajalec v splošni ambulanti dosegel 85 % pogodbeno dogovorjenega obsega programa, v otroškem in šolskem dispanzerju 90 % pogodbeno dogovorjenega programa preventive, v dispanzerju za ženske pa 70 % pogodbeno dogovorjenega programa preventivnih pregledov raka materničnega vratu.
        (4) V primeru, da ima izvajalec v pogodbi z Zavodom dogovorjenih več timov, se vsi parametri predhodnega odstavka preračunajo na tim, zmanjšanje plačila pa se ugotovi v višini 4% nerealiziranega programa preventive.
        (5) V primeru, da izvajalec po številu napotitev na sekundarno raven odstopa od državnega povprečja za več kot 2 do 2,5 standardne deviacije, mu Zavod ob letnem obračunu zmanjša plačilo za 2%, ob preseganju za več kot 2,5 standardne deviacije pa za 4% celotne vrednosti programa. Ta sredstva se razporedijo izvajalcem, ki bodo napotili na sekundarno raven manj kot 2 standardni deviaciji glede na državno povprečje, in sicer po strukturi nedoseganja državnega povprečja (povprečnega števila napotitev na korigirano opredeljeno zavarovano osebo).
        (6) Pri ugotavljanju odstopanj od povprečja napotitev se bo upoštevala starostna struktura opredeljenih zavarovanih oseb po lestvici:

        0 let
        1,0
        1 – 39 let
        0,7
        40 - 49 let
        1,0
        50 - 64 let
        1,3
        65 in več
        1,5

        * Opomba: Normativ velja za standard, pri posameznem izvajalcu pa se korigira skladno s številom opredeljenih oseb oziroma količnikov za glavarino.
        XII. Nadzor
        45. člen

        (1) Zavod izvaja nadzor nad izvajanjem pogodb v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti.
        (2) Izvajalec, ki krši pogodbene obveznosti, je dolžan Zavodu povrniti škodo, ki je s kršitvijo nastala.
        46. člen

        (1) V letu 2005 bodo klinike, Ministrstvo za zdravje in Zavod izvedli strokovno inštruktažne nadzore nad pravilnostjo evidentiranja diagnoz in postopkov, ki so podlaga za oblikovanje skupin primerljivih primerov.

        47. člen

        (1) Zavod opravlja nadzor nad uresničevanjem pravic zavarovanih oseb, nad evidencami in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev ter nad izvajanjem pogodb, ki jih izvajalci sklenejo z Zavodom, v skladu z zakoni, s Statutom Zavoda, pogodbo in tem Dogovorom.
        (2) Zavod lahko izvede nadzor nad evidencami in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev ter nad izvajanjem pogodb tako, da preveri:
        - da so zaračunane oziroma obračunane le opravljene in dovoljene storitve in samo v dovoljeni višini.
        - da ima vsaka zaračunana oziroma obračunana storitev podlago v verodostojnem zapisu v zdravstveni dokumentaciji.
        (3) Kadar Zavod opravlja nadzor nad evidentiranjem in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev in nad izvajanjem pogodb v skladu s tem Dogovorom izdela osnutek nadzornega poročila (zapisnika) na katerega ima izvajalec pravico dati pripombe. Po presoji dobljenih pripomb in dogovoru glede odprave eventualnih pomanjkljivosti izda Zavod končno nadzorno poročilo (zapisnik).
        (4)Pri nadzoru zdravnika oziroma zobozdravnika je lahko na predlog nadzorovanega zdravnika prisoten predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije. Pri nadzorih v lekarnah pa je lahko prisoten predstavnik Lekarniške zbornice Slovenije. Pri nadzorih, ki jih opravljata Zdravniška ali Lekarniška zbornica Slovenije pa je lahko prisoten zdravnik oziroma nadzornik Zavoda.
        (5) Ministrstvo za zdravje in Zavod v sodelovanju z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije enkrat letno (v zadnjem četrtletju obračunskega obdobja) opravijo nadzor o (ne)ustreznosti sprejemov v bolnišnično obravnavo. Neustrezni sprejemi se natančneje opredelijo v Področnem dogovoru za bolnišnice.


        48. člen

        (1) Za kršitev pogodbene obveznosti šteje, če izvajalec:
        1. krši določila pogodbe z Zavodom, ki se nanašajo na Splošni in področni dogovor,
        2. krši določila oziroma obveznosti, ki jih opredeljuje 39. člen tega dogovora,
        3. zavarovani osebi omejuje uveljavljanje pravic, ki ji po predpisih pripadajo,
        4. v zdravstveni dokumentaciji ne hrani izjave o skladnosti zobotehničnega pripomočka, skladno s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih (Ur. l. RS, št. 71/2003),
        5. ne zagotavlja doslednega evidentiranja vseh primerov obravnave zavarovanih oseb, kjer je opravljena zdravstvena storitev posledica poškodbe izven dela, poškodbe izven dela po tretji osebi, poklicne bolezni in poškodbe pri delu ter ima Zavod na osnovi določil Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico in dolžnost od odgovornih povzročiteljev zahtevati povračilo škode – stroškov zdravljenja,
        6. ne napoti ali ne opravi storitev za imenovane zdravnike in zdravstveno komisijo Zavoda v dogovorjenem roku,
        7. ne omogoča nadzornim zdravnikom Zavoda vpogleda v tisti del zdravstvene dokumentacije, ki je Zavodu podlaga za ugotovitev realizacije programa oziroma upravičenosti zaračunanih storitev in plačilo izvajalcu, vpogleda v drugo dokumentacijo, ki je podlaga za ugotavljanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ne dostavi zahtevanih specifikacij v 14 dneh od prejema zahtevka, pri čemer je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov,
        8. ima neupravičeno daljše čakalne dobe, kot je dogovorjeno s pogodbo in o njih ni obvestil Zavoda,
        9. postopa v nasprotju s pravilnikom o natančnejši opredelitvi, načinu razvrščanja, predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja,
        10. pred začetkom opravljanja nadstandardnih storitev ne seznani zavarovane osebe o višini doplačila za posamezno nadstandardno storitev in ne pridobi njenega pisnega soglasja,
        11. na vidnem mestu ne objavi čakalnih dob, dogovorjenih s pogodbo,
        12. ne vodi čakalne knjige in ne obvesti zavarovanih oseb o datumu in uri pregleda.
        (2) Za kršenje pravic zavarovanih oseb pod 3. točko prejšnjega odstavka s ciljem pridobitništva se šteje, če izvajalec:
        1. opredeljevanje ali obravnavo zavarovanih oseb pogojuje s posebnimi plačili ali prispevki zavarovanih oseb,
        2. nadaljno obravnavo zavarovane osebe pogojuje z obiskom samoplačniške ambulante,
        3. zavarovani osebi zaračunava doplačila za storitve, ki jih v skladu z zakonom oziroma dogovorom Zavod plača v celoti ali pa zaračuna bistveno višja doplačila, kot jih določata zakon in sklep skupščine Zavoda,
        4. v ordinacijskem času, dogovorjenim s pogodbo, za samoplačnika opravlja storitve, ki so predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja in do katerih je zavarovana oseba pri tem izvajalcu upravičena ali storitve, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja.
        49. člen

        (1) Izvajalec, ki krši pogodbeno obveznost iz prejšnjega člena, je dolžan Zavodu povrniti škodo, ki je s kršitvijo nastala in je Zavod dokumentiral finančni izdatek, s katerim je bil zaradi tega obremenjen.
        (2) Zavod odkloni plačilo storitev ali materialov, če ob kontroli računov, poročil, zahtevkov za plačila ali kasneje ob nadzoru ugotovi, da izvajalec:
        1. ni izvajal ali obračunal storitev na podlagi listin za uresničevanje pravic ali te niso bile izpolnjene skladno z navodili Zavoda,
        2. ni ustrezno dokumentiral (zdravstveni karton, elektronski zapis) storitev, ki jih je obračunal Zavodu, ne glede na to, da je bila morda opravljena in utemeljena,
        3. zaračuna ločeno zaračunljive materiale ali storitve mimo dogovorjenih s pogodbo ali v večji količini, kot je bila dejansko porabljena ali po višji ceni od nabavne.
        (3) Zavod in izvajalec se lahko dogovorita za poračunavanje pri storitvah, ki so bile preveč ali premalo zaračunane na naslednji način:
        1. napačno zaračunan odstotni delež storitve izvajalec poravna z izstavitvijo dobropisa ali storno poročil oziroma dodatnega obračuna,
        2. če je izvajalec za opravljeno delo obračunal šifre previsoko ovrednotenih storitev, izda ustrezen dobropis oziroma storno poročila do 10. 1. za preteklo leto,
        3. če je izvajalec za opravljeno delo obračunal šifre prenizko ovrednotenih storitev, izda dodaten obračun do 10. 1. za preteklo leto,
        4. če je po ugotovitvah nadzornika Zavoda upravičen do plačila storitve, ki jih ni obračunal Zavodu, izda izvajalec dodaten obračun do 10. 1. za preteklo leto.
        Izvajalcu ni potrebno izstavljati dobropisa ali storno poročil za zneske, ki ne presegajo 3.000 SIT.

        50. člen

        (1) Za kršitev pogodbene obveznosti šteje, če Zavod:
        1. pri izvajanju pogodbe s posameznim izvajalcem ne spoštuje določil Splošnega in Področnega dogovora ali sicer krši določila teh dogovorov,
        2. izvajalcu ne plača opravljenega dela po cenah in v rokih dogovorjenih s pogodbo oziroma neupravičeno odtegne plačilo za program, ki se opravlja v skladu s pogodbo in tem dogovorom,
        3. pri opravljanju nadzora prekorači pooblastila, ki mu jih daje zakon in na zakonu temelječi predpisi.
        (2) Zavod je dolžan povrniti izvajalcem škodo, ki je nastala zaradi kršitev pogodbenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
        51. člen

        (1) Kadar opravlja nadzor Zavod v skladu z veljavnimi zakoni in tem Dogovorom, izdela zapisnik o nadzoru, na katerega ima izvajalec pravico v roku 14 dni podati svoje pripombe. Na podlagi presoje danih pripomb Zavod izda izvajalcu, pri katerem je bil opravljen nadzor končni zapis v roku 14 dni, na katerega ima izvajalec pravico vložitve tožbe. V tem primeru se izvršitev ukrepov nadzora zadrži do končne odločitve sodišča.
        (2) Rok za vložitev tožbe je 15 dni od prejema končnega zapisa. O vložitvi tožbe mora izvajalec pisno obvestiti Zavod.
        (3) Začasni zapis o nadzoru opravi nadzorni zdravnik na kraju samem. Kopijo proti podpisu izroči nadzorovanemu izvajalcu.
        52. člen

        (1) Zavod se obvezuje, da se bodo spremembe postopkov pri izvajalcih ter spremembe evidentiranja in fakturiranja urejale največ trikrat letno in da bo seznanil izvajalce najmanj 45 dni pred njihovo uveljavitvijo. Zavod se tudi obvezuje, da bo zavarovane osebe sproti obveščal o njihovih pravicah in o načinu uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
        XIII. Zagotavljanje podatkov za potrebe analiz in planiranja

        53. člen

        (1) Izvajalci so dolžni zagotavljati podatke o:
        1. absentizmu:
        izvajalci posredujejo podatke o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela do 10. v mesecu za pretekli mesec območnim ZZV, v predpisani obliki praviloma na disketah. ZZV podatke zajamejo, združijo in obdelajo. Obdelane podatke pošljejo v predpisani obliki na magnetnem mediju IVZ, ki jih obdela in posreduje povratne informacije. Metodologija je predpisana v projektu “Odsotnost z dela zaradi bolezni v R Sloveniji,”
        2. avtomatski obdelavi receptov:
        lekarne posredujejo podatke z receptnih obrazcev v predpisani obliki in po dogovorjeni metodologiji Zavodu preko računalniške izmenjave podatkov, na disketah pa je možno posredovanje podatkov Zavodu do 31. 12. 2005,
        3. izvajalcih:
        izvajalci posredujejo dogovorjene podatke o zdravstvenih delavcih in organizacijskih enotah območnim ZZV, ki jih posredujejo IVZ za ažuriranje baze podatkov. Metodologija je predpisana s projektom “Baza podatkov o izvajalcih zdravstvene dejavnosti”.
        (2) Podatki, na katerih temeljijo Splošni dogovor in Področni dogovori morajo biti na zahtevo podpisnikov tega Dogovora in Področnih dogovorov dostopni tudi njim. Podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost, jih morajo prejemniki kot take tudi varovati.

        54. člen

        (1) V letu 2005 bo Zavod zbiral in obdeloval podatke o predpisovanju zdravil na recepte po izvajalcih in na tej podlagi testiral model stimulacij za racionalno predpisovanje zdravil na recepte na celotnem območju R Slovenije ter o ugotovitvah seznanil partnerje. Izvajalci se obvezujejo, da bodo Zavodu sporočali podatke o številu zdravnikov, ki predpisujejo zdravila na recepte v rokih in v skladu z navodili Zavoda. Testiranje modela spremlja delovna skupina, ki jo vodi Zdravniška zbornica Slovenije. Zavod je dolžan posredovati podatke o predpisanih zdravilih izvajalcem 2 krat letno, najmanj dva meseca po izteku analiziranega obdobja.

        XIV. Arbitraža

        55. člen

        (1) Arbitraža, ki odloča na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), uporablja pri svojem delu naslednja določila:
        1. arbitraža je pri svojem delu neodvisna in samostojna;
        2. sedež arbitraže je v Ljubljani;
        3. arbitraža je ustanovljena za reševanje spornih vprašanj med partnerji, ki so navedeni v 62. členu ZZVZZ;
        4. udeleženci arbitraže sami zagotavljajo sredstva za njeno delo;
        5. arbitražo sestavlja največ po pet arbitrov iz:
        · Ministrstva za zdravje,
        · Zavoda
        · in po en arbiter Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ter Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije (skupno en arbiter);
        6.1. zahtevo za arbitražno presojo lahko poda katerikoli udeleženec postopka po 63. členu ZZVZZ. Arbitražna zahteva se vloži pri vodji pogajalske skupine za Dogovor posameznega leta. Hkrati se posreduje tudi vsem partnerjem. Vodja pogajalske skupine mora najpozneje v 5 dneh od prejema arbitražnega zahtevka pozvati partnerje, da imenujejo arbitre in njihove namestnike. Udeleženec arbitraže pisno sporoči vsem partnerjem ime arbitra in njegovega namestnika, ki ga bo zastopal v postopku, v roku 8 dni od poziva vodje pogajalske skupine za imenovanje arbitrov in njihovih namestnikov. Vsak arbiter mora imeti namestnika, ki ima enake pravice in obveznosti kot arbiter;
        6.2. Vsak udeleženec arbitraže, ki predstavlja izvajalce, se lahko pisno odpove pravici do udeležbe v posameznem arbitražnem postopku v roku za imenovanje arbitrov in njihovih namestnikov;
        7.1. prvi narok arbitraže skliče vodja pogajalske skupine najkasneje v 15 dneh od vložitve zahteve za arbitražno presojo pri vodji pogajalske skupine. V kolikor vsi partnerji soglašajo, se ti roki lahko podaljšajo za največ enkrat. Soglasja za preložitev prvega naroka arbitraže je dolžan pridobiti predlagatelj preložitve in jih najpozneje 1 dan pred sklicem prvega naroka arbitraže predložiti vodji pogajalske skupine;
        7.2. arbiter in njegov namestnik morata najkasneje na začetku naroka predložiti pooblastila za zastopanje v arbitražnem postopku;
        8. člani arbitraže izmed sebe izvolijo predsednika arbitraže in njegovega namestnika. Namestnik je lahko izvoljen izmed članov ali namestnikov;
        9. predsednik arbitraže vodi delo arbitraže, zagotavlja zakonitost postopka ter pripravi pisni odpravek sporazuma oz. razsodbe. Arbitraža ima zapisnikarja, ki zapisuje vsa pomembna dejstva in podatke o poteku arbitraže po nareku predsednika arbitraže. V kolikor predsednik arbitraže na zapisnik ne povzame vseh pomembnih dejstev in izjav arbitrov, lahko posamezni arbiter zahteva njihov zapis in jih narekuje zapisnikarju. Na koncu razprave o spornih vprašanjih se izdela zapisnik, ki vsebuje tudi vsebino sporazuma oziroma odločitve. Podpišejo ga vsi arbitri in zapisnikar;
        10. arbitraža odloča soglasno. Pri svojem delu poskuša doseči sporazum o spornih vprašanjih;
        11.1. arbitraža je sklepčna, če so na seji prisotni vsi člani arbitraže ali njihovi namestniki. V kolikor se pooblaščeni arbiter oziroma njegov namestnik, ki je predstavnik udeleženca arbitraže na strani izvajalcev, ne udeleži prvega naroka arbitraže šteje, da se je odpovedal pravici do udeležbe na arbitraži;
        11.2. vsak udeleženec arbitraže lahko povabi na sejo arbitraže pravnega zastopnika, ki ima na podlagi zahteve posameznega arbitra pravico razpravljati o pravnih vidikih spornih vprašanj ali postopkov;
        12. postopek pred arbitražo je javen in mora biti opravljen hitro;
        13.1. arbitraža mora sprejeti svoje odločitve najkasneje na dveh narokih. Drugi narok ne sme biti sklican več kot 8 dni po prvem naroku razen, če se arbitraža ne dogovori drugače;
        13.2. v kolikor arbitraža v posameznih odločitvah ali v celoti ni dosegla sporazuma, mora Ministrstvo za zdravje sporno vprašanje, ki mu priloži pisno stališče vsakega posameznega udeleženca arbitraže (razen če se udeleženec arbitraže pravici do stališča pisno odpove), predložiti v odločanje Vladi R Slovenije najkasneje v roku 21 dni od prejetega potrjenega zapisnika arbitraže;
        14. na predlog kateregakoli arbitra se seja arbitraže prekine za največ 15 minut;
        15. za pojasnitev posameznih spornih vprašanj ali predložitev dodatnih argumentov lahko vsak arbiter določi katerokoli osebo, ki je od njega povabljena na narok.

        56. člen

        Pri sklepanju pogodb s posameznimi izvajalci se uporabljajo za posamezno dejavnost določila tistega področnega dogovora, kjer je dejavnost opredeljena.
        XV. Prehodne in končne določbe

        57. člen

        (1) V primeru, da izvajalec pri posamezni specialistično ambulantni dejavnosti ne doseže letnega planiranega števila točk, Zavod za obračun upošteva indeks doseganja plana obiskov. Določilo velja do uvedbe novega obračunskega modela na področju specialistično ambulantne dejavnosti.
        58. člen

        (1) Seznam, načrtovanje potrebnih sredstev in financiranje, vključno s končnim letnim obračunom, najdražjih laboratorijskih preiskav partnerji podrobneje dogovorijo v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost ter v Področnem dogovoru za bolnišnice.
        59. člen

        (1) V področnih dogovorih lahko partnerji dogovorijo diferenciran pristop zniževanja vrednosti programov zdravstvenih storitev (materialni stroški) po posameznih ožjih dejavnostih.
        60. člen

        (1) V tem Dogovoru so kalkulativni elementi opredeljeni za določitev finančnega načrta izvajalcev in izračun cen zdravstvenih storitev oziroma programov.
        61. člen

        (1) Pogodbe sklenjene med Zavodom in izvajalci za pogodbeno leto 2005 se uporabljajo od 1.4.2005 dalje, razen z novimi zasebniki in novimi izvajalci, ki se uporabljajo od 1.10.2005. Pogodbe z novimi socialnovarstvenimi zavodi, za katere so načrtovana dodatna sredstva v tem Dogovoru, pričnejo veljati z dnem, ki ga v pogodbi dogovorita izvajalec in Zavod.
        62. člen

        (1) V primeru, da prispevne stopnje ne zagotavljajo potrebnih sredstev ali pride do drugih nepredvidenih stanj, zaradi katerih partnerji ne bi mogli več izpolnjevati svojih pravic in obveznosti iz Dogovora 2005, imajo pravico predlagati spremembo Dogovora 2005.
        (2) Za spremembe in dopolnitve Dogovora 2005 velja enak postopek, kot za njegov sprejem.
        63. člen

        (1) Dogovor 2005 velja od dneva podpisa vseh partnerjev oziroma odločitve arbitraže ali sklepa Vlade R Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. 2005.
        (2) Dogovor 2005 velja dokler partnerji ne sprejmejo novega Dogovora.

        64. člen

        (1) Partnerji se zavezujejo, da bodo ukrepali v smeri uresničevanja Dogovora 2005 pri svojih članih.
        (2) Za njegovo dosledno uresničevanje si bodo partnerji izmenjavali podatke in informacije.


        Številka: 5102-1/2005
        Datum: 15.06.2005
                                    Ministrstvo za zdravje
                                    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
                                    Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
                                    Zdravniška zbornica Slovenije
                                    Lekarniška zbornica Slovenije
                                    Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč
                                    Skupnost socialnih zavodov Slovenije
                                    Skupnost organizacij za usposabljanje





















        Domov Centralna baza zdravil Dobavitelji medicinskih pripomočkov Čakalne dobe in ordinacijski časi Mednarodno zdravstveno zavarovanje in naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja
        Elektronska gradiva ZZZS Javna naročila ZZZS Zaposlitve Povezave na sorodne strani Informacije o delovanju ON-LINE ZZ Prijava suma goljufij Za svoje zdravje
         
        ©2008 ZZZS Vse pravice pridržane