april 2019
Odziv na članek v časniku Delo z dne 5. 4. 2019 (problematika družinske medicine)


Z zanimanjem prebiramo kolumne prof. dr. Alojza Ihana in cenimo njegova stališča. Iz njegovega prispevka z zgornjim naslovom o stanju v družinski medicini (Delo, 5. 4. 2019, stran 7, naslov "Upor") pa ugotavljamo, da je prevzel izključno informacije ene strani in na njeni podlagi oblikoval kritična stališča do plačnika zdravstvenih storitev (ZZZS).

Strinjamo se z oceno, da je stanje v družinski medicini resno in da je potrebno ukrepati na različnih ravneh, da bi izboljšali pogoje dela in kakovost obravnave pacientov pri družinskih zdravnikih.

Vendar pa nekateri predlogi članov sindikata Praktikum, kako to uresničiti, niso sprejemljvii za paciente. Tako se je Upravni odbor ZZZS opredelil proti zavračanju pacientov nad priporočenim normativom iz "Modre knjige", ki je za leto 2019 pri 1895 glavarinskih količnikih, v naslednjem letu pa se znižuje za dodatnih 5 %. Tak normativ zahtevajo zdravniki, ki so podali odpoved delovnega razmerja v OZ Gorenjske in jih podpirajo zdravniške organizacije. Povprečen slovenski zdravnik bi po tem normativu oskrboval cca. 300 pacientov manj kot doslej. Sprašujemo se, kam naj usmerimo paciente nad tem limitom. V letu 2018 je osebnega zdravnika izbralo oz. zamenjalo 170.000 zavarovancev. Približno 5% zavarovancev osebnega zdravnika nima izbranega, ampak ta delež je več ali manj stabilen.

Dejstvo je, da je v Sloveniji število zdravnikov nizko v primerjavi z drugimi EU državami, še posebej izstopa primarna raven. Vsi v zdravstvu tudi vemo, kdo je (in je bil) v državi odgovoren za javno zdravstveno mrežo, za načrtovanje in izvajanje specializacij. Sedanje stanje je posledica slabo opravljenega dela na tem področju in delno tudi skromnih sredstev za zdravstvo v času javno-finančne krize 2009-2013.

Prepričani smo, da aktualno stisko lahko rešujemo s povečanjem števila zdravniških timov (novi specialisti, prožno vključevanje upokojenih ali drugih prostih zdravnikov na trgu, uvoz iz drugih okolij...), prenosom določenih nalog na druge zdravstvene sodelavce – na primarni ravni so veliko premalo izkoriščene diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah - in z razbremenitvijo na področju administracije. ZZZS je v tem segmentu s predstavniki družinske medicine zaznal vrsto priložnosti, ki jih že izvajamo, nekatere pa terjajo spremembo aktov na različnih nivojih, tudi v Državnem zboru, ker terjajo spremembo zakonodaje. Pravkar pripravljamo uvedbo elektronskega bolniškega lista, ki bo zmanjšal tudi število obiskov v ambulantah družinske medicine. Pripravili smo tudi obsežen seznam več kot 18 administrativnih poenostavitev, ki smo jih identificirali skupaj s Koordinativnim telesom družinske medicine (priloga). Seznam se dinamično širi s predlogi iz različnih okolij.

Čarobne palice žal ni, prav tako tudi ne bomo zadeve premaknili naprej, če bo vsak vztrajal pri svojem, četudi mu je to v nekem času uspelo zapisati v sporazum med sindikati in vlado. Rešitev je v dialogu, iskanju za vse deležnike sprejemljivih rešitev in odločitvah, ki morajo upoštevati tudi koristi pacienta in finančne zmožnosti države.

Priloga: seznam administrativnih poenostavitev in razbremenitev za izbrane osebne zdravnike.

predlog administrativnih razbremenitev_5.4.2019.docxpredlog administrativnih razbremenitev_5.4.2019.docx