Nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo - COVID-19

1. Odsotnost z dela ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV

a. Odsotnost od dela in COVID-19

Objavljamo tabele, ki prikazujejo različne vrste situacij, ki se lahko pojavijo, v povezavi z epidemijo bolezni COVID-19 ter upravičenost do bolniškega staleža in nadomestila ali drugih vrst prejemkov ter možnost njihove refundacije od ZZZS oz. drugih državnih organov:

Tabele in podrobnejša pojasnila se nahajajo na povezavi.

 

b. Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni - ZZUOOP (velja od 24. 10. do 31. 12. 2020 in od 5. 2. do 31. 12. 2021)

Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni velja za zadržanosti od dela:

  • od 24.10.2020 do 31.12.2020 na podlagi 20. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki je bil dne 23.10.2020 objavljen v Uradnem listu RS št. 152/20 in
  • od 5.2.2021 do 31.12.2021 na podlagi 31. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), ki je bil dne 4.2.2021 objavljen v Uradnem listu RS št. 15/21.

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delodajalcu refundira izplačano nadomestilo v breme Proračuna Republike Slovenije.

Več o uveljavljanju pravice do kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za zavarovane osebe).

Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce).

2. Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme ZZZS nimajo:

  • zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza),
  • zdrave osebe v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel, in katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi,
  • osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19.


V primeru, da posamezen zavarovanec sodi v t.i. rizično skupino zaradi raznih kroničnih bolezni (npr. srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk, ipd.), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

Glede odsotnosti z dela v primeru, ko zavarovanec ne more zagotoviti varstva otrok (otrok ne more v vrtec ali šolo), je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podalo stališče, da lahko gre v tem primeru za odsotnost z dela zaradi višje sile, ki se ugotavlja v vsaki posamični konkretni situaciji posebej. Skladno z ZIUZEOP je višina nadomestila zaradi višje sile določena v drugačnem odstotku, kot to sicer velja po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Po ZDR-1 je višina nadomestila plače v višine polovice plače, ne pa manj kot 70 odstotkov minimalne plače, po ZIUZEOP pa v višini, kot je določena z ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 odstotkov osnove iz 137. člena ZDR-1, ne pa manj kot minimalna plača v Republiki Sloveniji). Ukrepi po ZIUZEOP veljajo od 13. marca do 31. maja 2020.

Če je storitev varstva otroka omogočena (otrok ima zagotovljeno varstvo v vrtcu oz. v šoli), potem starš ni upravičen do odsotnosti iz razloga višje sile (ni podan element neizogibnosti in neodvrnljivosti). Če pa iz objektivnih razlogov otrokom ni zagotovljen dostop do vzgojno izobraževalnih ustanov (tj. otrok na podlagi usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in NIJZ ne sme v vrtec ali šolo), kar pomeni, da je storitev varstva otroka onemogočena in otrok ni odsoten iz zdravstvenih razlogov, potem je odsotnost enega od staršev še vedno lahko opravičena zaradi višje sile, če so izpolnjeni vsi elementi višje sile. Upravičena odsotnost in dostop do povračila nadomestila naj temeljita na objektivnem dejstvu oz. ustreznem dokazilu.

Po 1.6. 2020 se višja sila presoja po določilih ZDR-1 pod pogoji, ki veljajo za višjo silo, pri čemer se nadomestilo zniža na 50%.

Zdrava oseba morebitno odsotnost z dela ureja v dogovoru z delodajalcem, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-19. Več informacij: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti , Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

 

GRADIVO:

  1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo:
    ZIUZEOP_10.4.2020
     
  2. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je začel veljati 29.3.2020 (Uradni list RS št. 36/2020), med drugim določa tudi sofinanciranje ali celotno povračilo nadomestila plače v primeru odsotnosti delavca z dela zaradi čakanja na domu oz. v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje:
    Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov