E-gradiva

DIREKCIJA
Področje za odločanje o pravicah in medicinskih pripomočkih
Zdravstvena komisija v Ljubljani in Mariboru

OBMOČNIM ENOTAM
Oddelkom za OZZ
Oddelkom nadzornih zdravnikov
Št.: 0072-24/2016-DI/1
Dne: 14. 11. 2016



ZADEVA: Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pri nosečnicah

Spoštovani,

imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZZZS) v skladu z 81. členom ZZVZZ (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT) in Pravili Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14) odločajo o začasni nezmožnosti za delo zavarovancev iz bolezenskih razlogov nad 30 dni. V upravnem postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo obravnavajo tudi začasno nezmožnost za delo nosečnic. Imenovani zdravniki ZZZS, ki so v navedenem upravnem postopku organ prve stopnje, presojajo začasno nezmožnost za delo nosečnic glede na zdravstveno stanje zavarovanke, pri čemer izhajajo iz dejstva, da nosečnost sama po sebi ni bolezen (ob pogoju, da gre za normalen potek) in upoštevaje delo, ki ga je nosečnicam v skladu z delovnopravno zakonodajo dolžan zagotoviti delodajalec. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so po 13. členu ZZVZZ zagotovljene le, če gre za bolezen, poklicno bolezen, poškodbo izven dela ali poškodbo pri delu. Ker nosečnosti ni mogoče definirati kot bolezensko stanje, nosečnicam posebno varstvo na delovnem mestu zagotavlja delovnopravna zakonodaja.

V nadaljevanju bi vas radi opozorili na obveznosti delodajalcev v zvezi z ustreznim zagotavljanjem dela nosečnicam. V skladu s 182. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16, v nadaljnjem besedilu ZDR) imajo delavke zaradi nosečnosti pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. V skladu s 184. členom ZDR pa delavka v času nosečnosti ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki so določena s Pravilnikom o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Uradni list RS, št. 62/15). Če delavka v času nosečnosti opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, z zagotovitvijo drugega ustreznega dela oziroma, v kolikor to ni mogoče pa odsotnost z dela z zagotovitvijo nadomestila plače. 185. člen ZDR določa varstvo nosečnic v zvezi z nočnim in nadurnim delom tako, da nosečnicam prepoveduje opravljati nadurno delo ali delo ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) pa v 5. členu zagotavlja varnost in zdravje nosečnic pri delu in delodajalcu nalaga posebno skrb, ki jo mora nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk.

Če torej povzamemo – takoj, ko delavka delodajalcu sporoči, da je noseča, mora delodajalec, v sodelovanju s pooblaščenim specialistom MDPŠ, preveriti oceno tveganja njenega konkretnega delovnega okolja in ugotoviti, ali obstaja kakšno tveganje okvare zdravja delavke ali ploda. Skladno s tem more delodajalec v skladu z zgoraj navedenimi predpisi sprejeti ustrezne ukrepe, in sicer: začasno prilagoditev delovnih razmer ali prilagoditev delovnega časa, če se s temi ukrepi ni mogoče izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali otroka, pa ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodneje. Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v svoje breme (prvi odstavek 137. člena ZDR).

Glede na vse navedeno, upoštevaje zakonodajo ponovno poudarjamo, da nosečnost sama po sebi ni razlog za avtomatično odobritev »bolniškega staleža«, temveč so imenovani zdravniki ZZZS glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zavarovanke dolžni presojati njeno začasno (ne)zmožnosti za delo z omejitvami, ki jih je dolžan zagotoviti delodajalec.

Prosimo, da z navedenim seznanite izvajalce na vašem območju, izbrane osebne zdravnike in ginekologe ter jim posredujete tudi statistične podatke, ki so v prilogi tega dopisa. Osebne zdravnike in ginekologe je potrebno še posebej opozoriti, da so tudi sami dolžni pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo nosečnic poleg zdravstvenega stanja zavarovanke upoštevati njeno zmožnost za tisto delo, ki ga je nosečnicam v skladu z delovnopravno zakonodajo dolžan zagotoviti delodajalec.

Lepo pozdravljeni.


Pripravili: Področje za odločanje o pravicah
Andreja Raušl, univ. dipl. prav. in za medicinske pripomočke
dr. Ticijana Prijon, dr. med. spec
Vodja - direktorica področja I
Uršula Jerše Jan, univ. dipl. prav.




Priloga:
- Statistični podatki

Statistični podatki.docx



Podpisana okrožnica:

- Dopis (2).PDF