Dolgotrajna oskrba

Obvestilo o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

Prvo prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je ZZZS izvedel po uradni dolžnosti na dan 18. 1. 2022 za vse osebe, ki so bile takrat vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in so izpolnjevale pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21, 163/22, 18/23 - ZDU-10 in 84/23 - ZDOsk-1; v nadaljevanju: ZDOsk), ki se je začel uporabljati 18. 1. 2022.

Na podlagi novega Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; v nadaljevanju: ZDOsk-1), ki je začel veljati 3. 8. 2023, je ZZZS ponovno preveril izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na dan 3. 8. 2023 in o tem od 13. novembra 2023 dalje, po uradni dolžnosti začel izdajati odločbe zavarovanim osebam, ki so bile vključene v navedeno zavarovanje. Odločbo so do konca leta 2023 prejele zavarovane osebe po pošti na naslov svojega prebivališča.

ZZZS prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po uradni dolžnosti izvede tudi za zavarovane osebe, ki dopolnijo 18 let in so vključene v zavarovanje kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, o čemer ZZZS izda odločbo.

Več o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (pogoji, prijava idr.)

Preverite urejenost vašega zavarovanja na spletni strani (poglavje "obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo"). 

 

Najpogostejša vprašanja in odgovori o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in plačilu prispevka

1. Kdo so zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo?

Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo so:

  • osebe, ki so stare 18 let;
  • izpolnjujejo pogoje po ZDOsk-1 in
  • zavarovane osebe za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela.

Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo so tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje, mlajši od 18 let, ki so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi:

  • delovnega razmerja;
  • samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti;
  • opravljanja kmetijske dejavnosti ali
  • opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

 

2. Kdo niso zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo?

Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo niso:

  • osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova, in po njih obvezno zavarovani družinski člani;
  • tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji, in po njih obvezno zavarovani družinski člani;
  • vsi, ki so mlajši od 18 let in so zavarovani kot družinski člani v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ne izpolnjujejo pogoja za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (glej izjeme pod točko 1.).

 

3. Ali je treba kaj urediti glede prijave v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

Prvo prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je ZZZS izvedel po uradni dolžnosti na dan 18. 1. 2022, na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk).

Dne 3. 8. 2023 je ZDOsk prenehal veljati, z istim dnem je stopil v veljavo nov Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ker ste bili obvezno zavarovani za dolgotrajno oskrbo na podlagi ZDOsk in če ste imeli na dan uveljavitve ZDOsk-1, dne 3. 8. 2023, lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, izpolnjujete pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z ZDOsk-1. Če ste se po tem datumu odjavili iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, potem ste odjavljeni tudi iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Prijave vam torej ni treba urediti, razen, če ste po 3. 8. 2023 prekinili zavarovanje (npr. prenehanje delovnega razmerja), v tem primeru zavezanec za prijavo ponovno uredi prijavo v vsa obvezna socialna zavarovanja.

 

4. Dopolnil sem 18 let, ali moram kaj urediti glede prve prijave v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

ZZZS prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo izvede na dan, ko zavarovana oseba dopolni 18 let, po uradni dolžnosti, o čemer izda odločbo.

Šteje se, da osebe ob dopolnitvi starosti 18 let, ki so pred dopolnitvijo starosti 18 let v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot zavarovanci ali kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, pridobijo status zavarovane osebe tudi v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

 

5. Želim se vključiti v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, urejam pa si tudi obvezno zdravstveno zavarovanje, kaj moram narediti?

Prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje in hkrati prijavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo uredite z obrazcem M-1 na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Z obrazcem M-1 uredite prijavo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Fizična oseba lahko prijavo uredi z obrazcem v papirni obliki na najbližji območni enoti ali izpostavi ZZZS ali po pošti. Če fizična oseba razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom, lahko prijavo, odjavo ali spremembo kot priponko pošlje po elektronski pošti na območno enoto ZZZS. Zavezancem so na spletni strani ZZZS na voljo elektronsko oblikovani obrazci M (v obliki PDF). 

Kadar je zavezanec za prijavo fizična ali pravna oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, pa prijavo, spremembo in odjavo vloži v elektronski obliki prek portala SPOT.

 

6. Imam urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, vendar živim v tujini. Ali bom vključen v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, saj želim nekoč koristiti pravice iz dolgotrajne oskrbe?

Če ste obvezno zdravstveno zavarovani v Republiki Sloveniji, ste vključeni tudi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, razen če spadate v eno od izjem za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (glej pod točko 2).

V zvezi z uveljavljanjem in koriščenjem pravic iz dolgotrajne oskrbe na podlagi ZDOsk-1, se lahko obrnete na Ministrstvo za solidarno prihodnost, saj ZZZS ni pristojen za tolmačenje zakona.  

 

7. Kdo so zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

Veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) določa kot začetek zbiranja prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo 1. julij 2025, zato plačila prispevkov v letu 2023 in letu 2024 ni.

Po 1. 7. 2025 so na podlagi ZDOsk-1 zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo:

  • zavezanci za plačevanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, prispevka, ki se plačuje od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih;
  • zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo, ki niso zavarovanci za dolgotrajno oskrbo na podlagi ZDOsk-1;
  • zavarovanci za dolgotrajno oskrbo, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni kot osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo pokojnino po predpisih Republike Slovenije oziroma preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov.

 

8. Kakšen je znesek, ki ga moram prispevati za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo? 

ZDOsk-1 določa kot začetek zbiranja prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo 1. julij 2025, zato plačila prispevkov v letu 2023 in letu 2024 ni.

Glede dodatnega tolmačenja vsebin vezanih na samo izvedbo plačila prispevkov bomo lahko konkretnejše odgovore podali v letu 2025.

Glede vsebine vezane na same določbe ZDOsk predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo za solidarno prihodnost, saj ZZZS ni pristojen za tolmačenje vsebin zakona. 

Pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo

Zavarovana oseba ima iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo možnost koriščenja:

  • nedenarne pravice (celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba, dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana) ali
  • denarne pravice v obliki denarnega prejemka.

Zavarovana oseba pa je lahko upravičena do dodatnih pravic: storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in sofinanciranja storitev e-oskrbe.

V ZDOsk-1 določene pravice iz dolgotrajne oskrbe se uvajajo postopno do leta 2025:

  • pravica do oskrbovalca družinskega člana se začne uporabljati 1. 1. 2024,
  • pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se začne uporabljati 1. 7. 2025,
  • pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji se začne uporabljati 1. 12. 2025 in
  • pravica do denarnega prejemka se začne uporabljati 1. 12. 2025.

Zakon opredeljuje tudi dodatni dve pravici: 

  • pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti: če gre za upravičence dolgotrajne oskrbe na domu in oskrbovalca družinskega člana, se začne uporabljati 1. 7. 2025, za upravičence dolgotrajne oskrbe v instituciji in upravičence dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka pa z dnem 1. 12. 2025;
  • pravico do storitev e-oskrbe: če gre za upravičence dolgotrajne oskrbe na domu, upravičence do oskrbovalca družinskega člana in za upravičence nad 80 let starosti, se začne uporabljati 1. 7. 2025, za upravičence do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka pa z dnem 1. 12. 2025.

Pravice iz dolgotrajne oskrbe se uveljavljajo na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo.

Za dodatne informacije ali pojasnila glede pravic iz dolgotrajne oskrbe se lahko do vzpostavitve vstopnih točk na centrih za socialno delo obrnete na Ministrstvo za solidarno prihodnost oziroma spremljate njihova obvestila na spletni strani www.gov.si/dolgotrajnaoskrba ali pokličete na posebno telefonsko številko 080 9810 (Kontaktni center za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za solidarno prihodnost) ob ponedeljkih med 9h-12h ter v torkih, četrtkih in petkih med 9-12h ter 14-17h.