41 % ginekoloških ambulant na primarni ravni še sprejema nove zavarovanke, mreža ambulant se krepi, za organizacijo opredeljevanja novih pacientk odgovorni zdravstveni domovi
Ginekolog na primarni ravni, ki opravlja storitve po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko odkloni opredeljevanje novih zavarovank, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v tej dejavnosti. Iz podatkov ZZZS na dan 19. 5. 2026 (Seznami zdravnikov - Portal za zavarovance) je razvidno, da 41 % timov ginekoloških ambulant na primarni ravni zdravstvenega varstva ne presega tega povprečja, torej so še dolžne opredeljevati nove zavarovanke. Število timov ginekologije na primarni ravni se je od leta 2021 do leta 2025, torej v štirih letih, povečalo za 7 ambulant.
V konkretnem primeru ZD Sežana je razvidno, da gre za novo ambulanto, ki lahko sprejme skupno do okoli 4.400 novih pacientk.
ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam seznam zdravnikov, ki so lahko osebni zdravniki, skupaj s podatkom, ali posamezni zdravniki še sprejemajo izbire ali ne, lahko pa tudi svetuje izbiro v drugi ambulanti. Sezname objavljamo na spletni strani Seznami zdravnikov - Portal za zavarovance ter jih dnevno posodabljamo. Trenutno je v Sloveniji še 66 ginekoloških ambulant na primarni ravni, ki so še dolžne sprejemati nove paciente.
V tem primeru gre za zakonsko ureditev pravice do proste izbire zdravnika. Skladno z zakonom (ZZVZZ) imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravnika, zato "avtomatičen prepis" pacientov npr. ob upokojitvi ali prezaposlitvi zdravnika ni možen, saj bi s tem postavili druge paciente v neenakopraven položaj. Poleg tega je pomembno izpostaviti, da se ob odhodu zdravnikov praviloma pojavijo situacije, ko je pacientov za »avtomatičen« prepis preveč – torej nova ambulanta ne želi (in zaradi nizke meje za opredeljevanje) tudi ni dolžna sprejeti vseh dosedanjih pacientov in v tem primeru nikakor ne bi bilo dopustno prepisati npr. prvih 4.400 pacientov po npr. abecednem redu. V teh primerih bi bilo smiselno, da se določijo pravne podlage, da se vpiše paciente z večjim tveganjem za zdravje oz. večjo potrebo po zdravstveni oskrbi (glede na stopnjo nujnosti).
Zavarovana oseba svojo voljo, da določenega zdravnika izbere za svojega izbranega osebnega zdravnika, izkaže s podpisom izjave o izbiri, kar pomeni, da se mora pacient zglasiti v ambulanti družinskega zdravnika, pri katerem želi opraviti izbiro in lastnoročno podpisati izjavo o (novi) izbiri. Izjema je le, če zavarovana oseba tega zaradi zdravstvenega stanja (npr. nepokretnost) ni sposobna. V tem primeru lahko pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu v ambulanti opravi izbiro. Pri iskanju možnosti digitalizacije (npr. podpis izjave v okviru zVEM) so se pojavili izzivi, kako preprečiti, da bi nova vpisna mesta zasedli mlajši pacienti (tisti, ki so digitalno pismeni) in bi ravno starejša, praviloma zdravstveno bolj ranljiva populacija zaradi neuporabe spletnih rešitev ostala brez osebnega zdravnika.
Za način izvedbe opredeljevanja je odgovoren zdravstveni dom. Menimo, da morajo izvajalci organizirati tak način vpisovanja pacientov, ki bo za paciente dostojen, spoštljiv ter v največji možni meri pravičen ter še posebej pozoren do ranljivih skupin prebivalcev ter z vidika stopenj nujnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje. Za način izvedbe opredeljevanja je odgovoren zdravstveni dom, npr. z okrepitvijo administrativnega osebja, naročanjem pacientov na uro, pošiljanjem izjav za opredelitev na dom, podpisovanje izjav ob obisku patronažne sestre na domu (če gre za osebe, ki so deležne nege na domu) ipd. Večina zdravstvenih domov nima težav pri organizaciji opredeljevanja novih pacientov, zato svetujemo, da tudi ostali z ustreznimi ukrepi informiranja in organiziranja zagotovijo dostojen način opredeljevanja pacientov.
V kolikor je vnaprej znano, da konkreten osebni zdravnik ne bo mogel sprejeti vseh pacientov, ki bi se želeli opredeliti pri njem, da bo torej prišlo do preseganja kvote, je po našem mnenju smiselno v takih primerih določiti primerne kriterije za opredeljevanje pacientov pri takih zdravnikih. V tem smislu in zavedajoč se takih težav je ZZZS v okviru sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja že dve leti nazaj pripravil prve pravne podlage, a je bilo stališče Službe Vlade RS za zakonodajo, da se slednje mora umestiti v zakon – s čimer je Ministrstvo za zdravje seznanjeno in je bila tudi že predlagana sprememba Zakona o pacientovih pravicah.
ZZZS zato vidi rešitev zapletov pri opredeljevanju pacientov na novega zdravnika najprej v pripravi ustreznih zakonskih podlag, ki bodo določile:
prednostne (zdravstvene, medicinske) kriterije za opredeljevanje pri izbranem osebnem zdravniku, tako da je odhajajoči zdravnik dolžan opredeliti paciente, ki zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebujejo;
način uresničevanja pravice do proste izbire tako, da se pri novem osebnem zdravniku »rezervira« določeno število mest na način, da se izbire »prenesejo« na novega zdravnika, in ima potem pacient določeno obdobje čas (npr. 3 mesece), da s podpisom ustrezne listine potrdi izbiro pri tem zdravniku, sicer se pacient iz seznama opredeljenih briše.
Po sprejemu spremembe zakonodaje se lahko podpre poleg avtomatičnega prenosa pacientov k novemu zdravniku tudi možnost podpisa izjave o izbiri v okviru zVEM.
