Čakalne dobe in bolniške odsotnosti še vedno visoke, finančni pritiski naraščajo
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mag. Robert Ljoljo v pogovoru za časopis Dnevnik opozarja, da se kljub rekordnim sredstvom in številu zaposlenih v zdravstvu čakalne dobe na prvi pogled ne krajšajo, absentizem pa še naprej obremenjuje javno zdravstveno blagajno.
Po podatkih ZZZS se je v prvih sedmih mesecih leta število specialističnih obravnav povečalo za skoraj 100.000, od tega za 24.348 prvih pregledov več kot lani. A objavljene čakalne dobe se kljub temu niso skrajšale. Analize so pokazale, da so dejanske čakalne dobe pogosto precej krajše od objavljenih – v nekaterih primerih celo več kot desetkrat. Pripravlja se nov sistem nacionalnega upravljanja čakalnih seznamov, ki bo zagotovil bolj zanesljive in ažurne podatke. »V naslednjem koraku bomo pogledali, ali lahko določen del programa prerazporedimo tja, kjer bodo bolniki prej prišli na vrsto. Več pooblastil, ki bi ZZZS omogočila takšne premike, je predvidenih v predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,« pomen čimprejšnjega sprejetja novele izpostavlja Ljoljo.
Novela se dotika tudi problema bolniških odsotnosti. Absentizem ostaja med pomembnimi finančnimi izzivi, zato v ZZZS napovedujemo strožji nadzor in prenovo pravil. Zdravniki bodo morali s standardiziranimi navodili natančno določiti, kaj sme posameznik v času bolniške odsotnosti početi, rok za sporočanje bolniškega staleža pa bi se lahko skrajšal na prvi dan bolezni.
Finančno se zdravstvena blagajna sooča z vse večjimi pritiski. Po napovedih bo imela prihodnje leto kar 209 milijonov evrov primanjkljaja, pri čemer naj bi kar 150 milijonov ostalo nepokritih. Dodatno breme predstavlja tudi plačna reforma v zdravstvu, ki bo odhodke za plače povečala za 384 milijonov evrov oziroma 18 odstotkov v primerjavi z letom 2024. »Manjša odvisnost od proračuna in trajna proračunska varovalka, za katero se zavzema ZZZS, se ne izključujeta nujno. Še vedno menim, da mora biti poslovanje zdravstvene blagajne kar se da uravnoteženo oziroma da mora biti neodvisna od vsakokratne volje politike. Hkrati pa pričakujem, da je ob jemanju iz zdravstvene blagajne vnaprej jasno tudi, kje najti manjkajoči denar. To je na primer pomembno ob dvigih plač v zdravstvu,« za Dnevnik pojasnjuje Ljoljo.
ZZZS sledi večji učinkovitosti, racionalni porabi in boljši preglednosti nad sredstvi. “Preverjamo praktično vsak evro, ki ga izplačamo,” pravi generalni direktor in dodaja: »V strateškem programu, ki ga mora sprejeti še skupščina ZZZS, smo si zadali tri ključne cilje. Zavarovana oseba mora biti v središču, ZZZS mora biti zanesljiv partner izvajalcem, obenem pa mora postati kar se da učinkovit javni servis.«
Generalni direktor ZZZS mag. Robert Ljoljo, foto: Bojan Velikonja, Dnevnik
