Delovno srečanje ministra za finance in generalnega direktorja ZZZS tudi o ukrepih za učinkovitejšo porabo javnih sredstev

Ljubljana, 3. 2. 2026 – Na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes potekalo delovno srečanje Klemna Boštjančiča, ministra za finance s sodelavci ter mag. Roberta Ljolja, generalnega direktorja ZZZS s sodelavci. Udeleženci so ocenili finančno poslovanje ZZZS v letu 2025 in obravnavali ključne usmeritve za poslovanje v letu 2026. Obe strani sta se strinjali, da bo za zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) nujno okrepiti tudi ukrepe za boljše obvladovanje stroškov in večjo učinkovitost porabe zbranih javnih sredstev za zdravstvo.

Prva ocena poslovanja v letu 2025 kaže na vse izrazitejši razkorak med rastjo prihodkov in še hitrejšo rastjo odhodkov v okviru OZZ. ZZZS je v tem delu izkazal primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 86,1 milijona evrov, kar predstavlja 1,5 odstotka vseh prihodkov OZZ. Primanjkljaj je bil pokrit s presežki iz preteklih let. Na poslovni rezultat so vplivali predvsem učinki plačne reforme v javnem sektorju, širitev in boljše vrednotenje zdravstvenih programov, rast porabe zdravil in medicinskih pripomočkov, uvajanje novih zdravstvenih tehnologij ter povečanje zdravstvenega absentizma. Pomemben delež pri zagotavljanju nemotenega financiranja pravic iz OZZ so tudi v letu 2025 predstavljala sredstva državnega proračuna v višini 420 milijonov evrov, kar pomeni 7,3 odstotka vseh prihodkov ZZZS.

Generalni direktor ZZZS, mag. Robert Ljoljo je ob tem poudaril:
»Za dolgoročno vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja je potreben odločen premik v načinu upravljanja javne zdravstvene blagajne. Novi pristopi in večja učinkovitost porabe sredstev morajo zagotoviti večjo vrednost za vsak porabljen javni evro.«

Na delovnem srečanju so bili zato predstavljeni številni konkretni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, med drugim:

  • krepitev vloge ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev,
  • soupravljanje in skrajševanje čakalnih dob,
  • racionalnejše napotovanje na sekundarni nivo in zmanjševanje nepotrebnih zdravstvenih storitev,
  • zniževanje stroškov materiala v zdravstvu, cen zdravil in medicinskih pripomočkov,
  • posodabljanje modelov plačevanja zdravstvenih storitev,
  • večji nadzor nad upravičenostjo bolniških odsotnosti ter
  • uporaba napredne analitike in podatkovnih orodij za podporo odločanju in nadzoru.

Gre za ukrepe, ki povečujejo preglednost, krepijo odgovornost in omogočajo bolj učinkovito porabo javnih sredstev, pri čemer se ne posega v pravice zavarovanih oseb. 

Minister za finance Klemen Boštjančič je podprl prizadevanja ZZZS za večjo učinkovitost porabe javnih sredstev ob hkratnem zanesljivem in stabilnem financiranju zdravstvene oskrbe državljanov. »To je še posebej pomembno v luči izzivov, ki jih prinašajo dolgoživa družba in visoke potrebe po zdravstveni oskrbi, tudi preventivi,« je dejal minister. 

Ob tem je spomnil, da sta transferja iz državnega proračuna v zdravstveno in pokojninsko blagajno med najhitreje rastočimi odhodki državnega proračuna, ki so se od predkoronskega leta 2019, ko so bile javne finance uravnotežene, skoraj podvojili – narasli so z 1,08 na 2,13 milijarde evrov. Na tem področju zato pričakujemo tudi skrbne preglede izdatkov.

Obe strani sta se strinjali, da je treba vztrajati pri ukrepih, ki prispevajo k večji učinkovitosti porabe sredstev ter k stabilnemu in zanesljivemu financiranje pravic iz OZZ tudi v zahtevnejših finančnih razmerah.


Ekipi ministrstva za finance in ZZZS na delovnem srečanju 


Minister za finance Klemen Boštjančič na delovnem obisku pri generalnem direktorju ZZZS mag. Robertu Ljolju