Na čelu informatike ZZZS: pogovor z Martinom Veluščkom

S 1. septembrom 2025 je vodenje Področne enote Informacijski center na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije začasno prevzel Martin Velušček, dolgoletni sodelavec ZZZS. Martin se je ekipi zavoda pridružil že leta 2005. Čeprav je po izobrazbi ekonomist, je svoje srce in energijo posvetil informatiki. Kmalu po prevzemu novih odgovornosti in nalog smo se z njim pogovarjali o načrtih in izzivih, o pomenu zaposlenih in ekipe. 

Martin, že dolgo si del ekipe – kaj te je najbolj pritegnilo na ZZZS in zakaj si ostal tukaj?

Po zaključku študija je treba poiskati službo in to sem iskal v informatiki. Čeprav sem se odločil za šolanje v ekonomskih vedah, so bili računalniki in informatika moja strast in center zanimanja. Ravno ta kombinacija informatike in poslovnih ved mi je omogočila, da sem dobil službo na ZZZS v PE IC, Oddelek za razvoj v skrbniški ekipi za SAP. In ravno tu, v »SAP ekipi«, kjer sta me sodelavki Biljana in Simona znali pravilno vključiti v delo in kolektiv, se je začelo to, kar me še vedno drži tukaj - prava mera stalno novih izzivov, možnosti osebnega napredka, posledično precejšnja mera svobode pri strokovnih odločitvah in ne nazadnje sodelavci. 

Kaj so tvoje prve misli in cilji kot vodja Področne enote Informacijski center?

Vsekakor to, da bi ostal takšen, kot sem bil do sedaj. Tudi v »prejšnji službi« sem se trudil za timsko delo, pri katerem sem lahko dodal svoj delež k boljšim rešitvam, ki so potem vsem v zadovoljstvo. Mislim, da se bom tega držal tudi naprej – ustvarjati dobre pogoje za delo in počutje sodelavcev.

Informatika je za ZZZS res »srce«. Kje vidiš največ priložnosti za izboljšave ali spremembe? Kako si predstavljaš razvoj informatike v zavodu v naslednjih nekaj letih? Kaj bi bil tvoj »idealni rezultat« čez pet let – kje bi rad videl naš informacijski center?

Informatika na ZZZS ima že zelo dolgo in pestro zgodovino, ki je posledično prinesla tudi to, da so generacije informatikov ustvarile bogato paleto tehnološko različnih rešitev, ki so bile v svojem času najboljše možne. Vsi poznamo hitrost napredka na tem področju, ki te najboljše rešitve postavi v nehvaležno vlogo grdih račkov. Zato bo naslednje 5-letno obdobje namenjeno tudi temu, da začnemo s postopnim posodabljanjem informacijske infrastrukture v najširšem smislu. Nekatere spremembe bodo take, da jih končni uporabniki morda ne bodo začutili, bo pa tudi precej takih, ki bodo prinesle bistveno boljše pogoje dela. In to zadovoljstvo bo ta » idealni rezultat«.

Tukaj se zagotovo dotaknemo kadrov. Je to eden večjih izzivov ali je sodelovanje z zunanjimi izvajalci dobra rešitev? 

Na splošno je pomanjkanje kadrov v naši branži problem, ki ga ne čutimo samo mi in je izziv že nekaj let. Prva naloga vseh nas je, da poskrbimo za naše trenutno zaposlene, saj je njihovo pri nas pridobljen znanje veliko vredno in ga morda premalo cenimo. To se vsakodnevno potrjuje ob upokojitvah in odhodih. Nadomeščanje internega kadra z zunanjimi izvajalci je možno in učinkovito predvsem na področju splošnih nalog. Kakor hitro pridemo v področje poslovnih specifik ZZZS, pa je praksa pokazala, da brez pomoči naših informatikov stvari ne tečejo najbolje, da »onboarding« tudi tu zahteva svoj čas. IC bo zato v prihodnje še vedno gradil jedro internih informatikov, ki so pogoj tudi za učinkovito in kakovostno delo zunanjih partnerjev.

“Kar me še vedno drži tukaj - prava mera stalno novih izzivov, možnosti osebnega napredka, posledično precejšnja mera svobode pri strokovnih odločitvah in ne nazadnje sodelavci.” 

Vabljeni vsi, ki vas zanimajo izzivi, da se nam pridružite. Svoj življenjepis pošljite na zaposlitev@zzzs.si. 

Kako lahko tudi ostali zaposleni prispevamo k pridobivanju novega kadra?

Mislim, da so najboljši oglas za delodajalca njegovi trenutno zaposleni, vsak od nas je lahko ambasador. Zato so pogoji dela in počutje na delovnem mestu pomemben dejavnik, kako se preko svojih zaposlenih ZZZS kot delodajalec predstavlja potencialnim kandidatom. V nobeni službi ni vse samo »fajn«, a konec dneva je pomembno, da nas delo ne bremeni v prostem času. Verjamem, da bo vsak zadovoljen zaposleni samoiniciativno dal svojo besedo v prid zaposlitve pri nas in krog bo sklenjen. 

Kateri izzivi vas/nas še čakajo v informatiki?

Izpostavil bi predvsem vključevanje umetne inteligence kot pomoč zaposlenim pri njihovem vsakdanjem delu. Področje odpira vrsto vprašanj predvsem glede varovanja podatkov, odgovornosti glede rezultata take pomoči in tudi potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev takih sistemov. Finančne zahteve so tudi sicer poseben izziv, saj je informacijski sistem, kot ga ima ZZZS, velik zalogaj tudi po tej plati. 

Če spregovorimo o vodenju, kako bi opisal svoj stil vodenja? Katere vrednote želiš, da vodijo tvojo ekipo?

Dolgo sem bil voden in pri tem videl, kaj name ali druge deluje dobro in kaj ne. Na tej podlagi gradim ideje za naprej. Kako bi ta stil poimenoval, ne vem. Si pa predvsem želim, da se vsi zavedamo, da en sam težko kaj naredi ali spremeni, skupaj pa je to praviloma možno in tudi bolj uspešno. Za to so potrebni določeni predpogoji, med katerimi velja izpostaviti odkrito komunikacijo in razumevanje drug drugega. Kot informatik verjamem v odprto kodo, zato verjamem tudi v delitev znanja, sodelovanje in spoštovanje. Te vrednote bodo vodilo naše ekipe. 

“Kot informatik verjamem v odprto kodo, zato verjamem tudi v delitev znanja, sodelovanje in spoštovanje. Te vrednote bodo vodilo naše ekipe.”

Ker se delo v PE IC vedno pokriva z drugimi področji in je sodelovanje nujno, kako ocenjuješ razumevanje potreb ter zmožnosti enih in drugih? Je sodelovanje možno izboljšati in tudi pohitriti? Kaj meniš o ideji, da bi informatika večkrat »odprla vrata« ostalim zaposlenim, da bi bolje razumeli, kaj delamo in zakaj je to pomembno?

Želje praviloma vedno presegajo zmožnosti kateregakoli sistema. Še enkrat poudarjam, da je medsebojno razumevanje ključno za dobro sodelovanje. Verjamem, da si vsi želimo dobro delati. Menim, da je dosedanje sodelovanje dobro, da smo si vsi na voljo, odprti za pobude in nove ideje. Imamo »odprta vrata« vsak dan. Seveda pa so vedno možnosti izboljšav. Verjamem, da so skrbniške ekipe, ki združujejo informatike in vsebinske sodelavce, prava osnova, kjer se lahko iščejo izboljšave in dobre prakse. Mogoče se prepogosto pozablja, da so to ekipe in da v ekipah ni prostora za naše/vaše, ampak smo »mi«. Na podlagi izkušenj povem, da v skrbniških ekipah, kjer smo prešli na »mi« in kjer se o vsebinskih spremembah pogovarjamo že v fazah priprave le-teh, so rezultati boljši, hitreje dosegljivi in je tudi zadovoljstvo večje. 

Katere spremembe bi rad dosegel najprej – tiste, ki bi jih sodelavci lahko začutili že v nekaj mesecih?

Usmeritev za naslednje strateško obdobje je, da se pri razvoju in posodobitvah posebej posvečamo tudi zadovoljstvu uporabnikov pri delu z orodji, da izključujemo nepotrebno delo in da skupaj z vsebinskimi sodelavci iščemo optimizacije procesov s ciljem, da čim več dela standardiziramo in s tem pripravimo za avtomatsko obdelavo. Vsekakor si želimo čimprejšnje vključitve umetne inteligence v MS paket, saj s tem lahko damo zaposlenim asistenta, ki jim pomaga pri ponavljajočih se postopkih. Če bi nam v kratkem uspelo to pripeljati tudi v okolje elektronske pošte, bi, verjamem, s tem vsi pridobili. O rokih informatiki neradi govorimo, ker vemo, da se v ozadju skriva več umazanih podrobnosti, ki jih moramo upoštevati, a si tudi mi tega želimo čim prej. 

”Usmeritev za naslednje strateško obdobje je, da se pri razvoju in posodobitvah posebej posvečamo tudi zadovoljstvu uporabnikov pri delu z orodji, da izključujemo nepotrebno delo in da skupaj z vsebinskimi sodelavci iščemo optimizacije procesov s ciljem, da čim več dela standardiziramo in s tem pripravimo za avtomatsko obdelavo.”

Boš zadovoljen, če boš slišal: »To pa je bila sprememba na bolje«? Kaj pa ti rad rečeš sodelavcem v ekipi kot pohvalo oz. v zahvalo?

S takim komentarjem mora biti seveda vsakdo zadovoljen. Si pa želim, da bi razvili kulturo izrekanja in sprejemanja iskrene pohvale, a tudi sprejemanja iskrene kritike. Menim, da je preprost hvala ali pa »to si pa dobro naredila/il« veliko več vreden od pretiranih besed hvale in poudarjanja zaslug. Osebno sem najbolj zadovoljen, če kdo še dolgo po zaključku skupnega dela omeni, da sem mu takrat pomagal, kar dokazuje, da smo skupaj ustvarili dolgoročno pozitivno sled.

Kateri športni princip bi po tvojem moral veljati tudi v informatiki?
Od svojega 7. leta sem bil povezan z odbojko, ekipnim športom. Na začetku kot član kluba iz Kanala, kasneje pa kot strasten amaterski igralec. Ta igra me je s svojimi pravili oblikovala v nekoga, ki verjame, da je možno dosegati točke, sete in zmage samo s tremi podajami. Odbojkarji med igro rotirajo, pravila jih postavljajo v položaje, ki niso optimalni za njihove sposobnosti. Da bi te omejitve presegli, se ekipa med igro prilagaja, da postavi svoje člane v položaje, ki ekipi najbolj koristijo. Očem nevajenim te dinamike, deluje vse skupaj kot kaos, a v resnici gre za dogovorjene, trenirane manevre, ki ob dobri izvedbi prinašajo točke. Seveda je tu še vidik nasprotnika, ki predstavlja faktor nepredvidljivosti. 

Informatika, pravzaprav vsako delo, je podoben kaos z vrsto neznank. Verjamem, da se je vsakega izziva najbolje lotiti z ekipo, v kateri posameznik dobro razume svojo vlogo in kjer lahko izkoristi svoje prednosti. Ekipni duh in vztrajnost sta pri tem ključna, sploh v trenutkih, ko ekipi ali posamezniku ne gre, ima slab dan. In ta dan vedno pride. Tudi za tiste najboljše. Izgradnja ekipe ob sočasnem spoštovanju pravil in izzivov je pot za doseganje kakršnihkoli zmag. 

Če bi lahko svojim sodelavcem dal samo en nasvet za ohranjanje energije in motivacije pri delu, kateri bi bil?

Najdite si v prostem času veselje v stvareh, ki so čim dlje od dela z računalnikom. Odklopite se.