Odziv na intervju Alojza Ihana v časniku Dnevnik (odgovornost za čakalne dobe v zdravstvu)
V intervju je prof. dr. Alojz Ihan (Dnevnikov objektiv, 30. 4. 2022, stran 10) podal neutemeljene očitke zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in mu pripisal skoraj izključno odgovornost za čakalne dobe v zdravstvu. Gre za nedopusten in neodgovoren poskus zavajanja in neznanja predstavnika Medicinske fakultete (MF).
1. Število diplomantov MF se je v zadnjih 5 letih zmanjšalo za več kot 100, iz 350 na trenutno okoli 240 letno, zato za skrajševanje čakalnih dob ni zadosti zdravnikov. MF vsako leto ob vpisu zavrne več kot 100 kandidatov za nove študente. Na neustrezno dolgoročno načrtovanje kadrov v zdravstvu je računsko sodišče nazadnje opozorilo oktobra lani v svoji reviziji Ministrstva za zdravje (MZ) in Zdravniške zbornice.
2. ZZZS plačuje izvajalcem vedno več storitev količinsko neomejeno npr. vso slikovno diagnostiko (MR, CT, UZ, RTG...), bolnišnične ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, ambulantno dejavnost kardiologije in vaskularne medicine, nevrologije in ortopedije ter ortodontijo. Letos bomo ta seznam razširili še npr. na revmatologijo, operacijo kile, operacije karpalnega kanala, ortopedske operacije rame v dnevni obravnavi in katetrske ablacije aritmij. Med drugim že vrsto let neomejeno plačujemo tudi operacijo nožnega palca (hallux valgus). Kljub temu je v UKC Ljubljana čakalna doba za to operacijo sramotnih 9 let, v novomeški bolnišnici pa 3 mesece. Kazalniki učinkovitosti kadrovskih virov kažejo velike razlike v storilnosti med posameznimi primerljivimi bolnišničnimi oddelki tudi v razmerju 1:2 in več. Lastnik in ustanovitelj bolnišnic je država in ne ZZZS.
3. 30-40 % pacientov je nekritično napotenih na nekatere specialistične obravnave, kar dodatno podaljšuje čakalne dobe. Če bi bili vsi pacienti indicirano uvrščeni v čakalne sezname, bi ti čakajoči imeli interes, da se njihove storitve opravijo čim prej, pa temu ni tako. Nedavni nacionalni razpis MZ za skrajševanje čakalnih dob je poleg tega pokazal še, da je kar 40 % pacientov na čakalnih seznamih že opravilo storitev, vendar niso bili izbrisani iz seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev. Medicinske kriterije za uvrščanje pacientov na čakalne sezname ter kazalnike kakovosti in varnosti obravnave pacientov bi morali pripraviti predstavniki medicinske stroke.
4. Najvišjo dovoljeno porabo sredstev ZZZS za vsako leto posebej določi Državni zbor s posebnim odlokom. Na tej podlagi Skupščina ZZZS sprejme finančni načrt po predhodnih usklajevanjih s pristojnimi ministrstvi, nanj pa da soglasje Vlada. Finančni načrt upošteva tudi predviden obseg financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki je v pretežnem delu omejen z letnim Splošnim dogovorom, sporna vprašanja nanj pa arbitrarno sprejme Vlada, v preostalem delu pa so pravice opredeljene z zakonodajo. Vloga ZZZS v zdravstvenem sistemu je torej (tudi mednarodno primerjalno) preveč omejena, kar velja tudi za nakupno funkcijo, zato je učinkovitost ZZZS omejena tudi pri zagotavljanju dostopnosti zavarovancev do zdravstvenih storitev.
5. Kot ključno sistemsko težavo pri odpravljanju čakalnih dob velja omeniti še rigidno plačno politiko v javnem sektorju, neustrezno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov ter neustrezno prepletanje javnega in zasebnega zdravstva. Našteto je predvsem odgovornost »vladajoče politike«.
Zavračamo idejo Ihana o osebni zavarovalni polici, ker pomeni privatizacijo zdravstva, rušenje modela socialnega zdravstvenega zavarovanja in solidarnosti med zavarovanimi osebami, Ihan pa bi moral posledice za zavarovance predstaviti tudi z vidika obsega kritja (krčenje pravic ?), višine premije (višja plačila ?) ter različnih omejitev za zavarovanca (doplačila…?).
Namesto »izvirnih« Ihanovih eksperimentov velja za ureditev slovenskega zdravstvenega sistema upoštevati tudi prakso primerljivih evropskih držav ter priporočila, ki nam jih redno sporočata zlasti Evropska komisija in OECD. ZZZS bo v imenu zavarovanih oseb še naprej odločno nastopal kot pobudnik sprememb za krepitev javnega zdravstva in sistema pravic OZZ.
