Odziv na članek v Primorskih novicah z naslovom »Zamik zakona in referendum sta nedopustna!« (dolgotrajna oskrba)

V članku z naslovom »Zamik zakona in referendum sta nedopustna!« (Primorske novice, 12. 8. 2022, stran 21) novinarka opisuje težave pri uvajanju dolgotrajne oskrbe (DO) v Sloveniji ter pri tem citira tudi nekatere izjave politikov, med drugim tudi izjavo, da »za ZZZS nikoli ne bo pravi čas za uveljavitev zakona« o DO. Tovrstne očitke odločno zavračamo, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že vsaj 20 let opozarja odločevalce, da Slovenija čim prej potrebuje zakon, ki bo uredil dolgotrajno oskrbo. Zato smo že v postopku sprejemanja zakona in tudi po sprejemu  odločevalce opozarjali na pomanjkljivosti, s katerimi bi preprečili negativne posledice za državljane.

Veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi je treba zaradi številnih pomanjkljivosti in nedoslednosti spremeniti, saj upravičencem po 1. 1. 2023 ne omogoča uveljavljanja novih pravic do DO in jim obenem odvzema nekatere obstoječe socialne in zdravstvene pravice. Če bo veljavni zakon ostal nespremenjen, bo moral ZZZS upravičencem izdati negativne odločbe oziroma odločbe, ki jim ne bodo omogočale uveljavljanje novih pravic do DO, istočasno pa bi jim bile nekatere obstoječe pravice tudi odvzete npr. pravica do zdravstvene nege za kronična stanja, ki se ne bi več zagotavljala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč iz zavarovanja za DO. Konkretno bi moral ZZZS na podlagi veljavnega zakona vsem osebam, ki:

  • so bile 18. 12. 2021 upravičene do družinskega pomočnika,
  • so bile  30. 4. 2022 oskrbovanci v varstveno delovnih centrih,
  • bodo 30. 10. 2022 oskrbovanci v posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih ter oskrbovancih v domovih za starejše,

izdati negativne odločbe, saj ne izpolnjujejo splošnega zakonskega pogoja za pridobitev pravic do DO, ker nimajo lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do DO (pogoj gostote zavarovanja, ki je določen v tretji alineji prvega odstavka 11. člena ZDOsk). Ta pogoj bo izpolnjen šele 18. 1. 2024. Izjema so oskrbovanci v posebnih socialnovarstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih, socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih, ki so po 18. 1. 2022 dopolnili 18 let in se vključili v obvezno zavarovanje za DO. Izpostavljamo le najbolj očiten primer pomanjkljivosti zakona, saj je podobnih primerov negativnih posledic za državljane še veliko. Z veljavnim zakonom se ne sledi namenu in ciljem, kot so bili predstavljeni ob njegovi pripravi in sprejemu, zato ga je nujno potrebno z novelo popraviti, da se preprečijo negativne posledice za državljane in izboljša veljavni zakon.

ZZZS pozdravlja čimprejšnjo uvedbo DO kot novega stebra socialne varnosti državljanov in se zaveda nujnosti zagotoviti državljanom zlasti DO na domu in ustreznejšo DO v instituciji.

Ne glede na pomanjkljiv zakon pa je ZZZS takoj po sprejemu zakona pristopil k pripravam za uvedbo DO v ZZZS in januarja letos vzpostavil projekt, v okviru katerega je že izdelal številne kadrovske, organizacijske, finančne, informacijske, pravne in druge podlage za uvedbo DO ter izdelal posnetek stanja potencialnih upravičencih za pravice iz zakona ter bil pobudnik sodelovanja z vsemi ostalimi deležniki za vzpostavitev DO. O tem je ZZZS redno poročal Upravnemu odboru in Skupščini ZZZS, občasno z napredkom projekta obvešča javnost tudi preko spletne strani in sodelovanja z mediji.

Tako je ZZZS skladno z veljavnim zakonom pripravljen na izvajanje DO, vendar opozarjamo, da upravičenci zaradi zakonskih pomanjkljivosti ne bodo mogli koristiti pravic.

Povezava na podobno novico - odziv ZZZS na članek z naslovom »Kdo ruši dolgotrajno oskrbo« (portal SIOLnet z dne 23. 6. 2022, avtorica Romana Tomc)