Odziv na izjave predstavnikov Zdravniške zbornice Slovenije s tiskovne konference o izvajanju evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu in dostopnosti do zobozdravstva v Sloveniji
Izjave predstavnikov Zdravniške zbornice Slovenije s tiskovne konference z dne 13. 2. 2024 o izvajanju evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu in dostopnosti do zobozdravstva v Sloveniji z očitki zoper ZZZS odločno zavračamo kot neutemeljene in zavajujoče ter v zvezi s tem javnosti posredujemo naslednje pojasnilo.
Zavarovana oseba ima na podlagi Evropske direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in 44.c člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika v Sloveniji, in sicer praviloma le do specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev, pri čemer so izključene nekatere storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (na primer magnetna resonanca, računalniška tomografija). Stroške takšnega čezmejnega zdravljenja zavarovana oseba plača sama, nato pa v Republiki Sloveniji zahteva povračilo stroškov. Stroški se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški. V skladu s 44.c členom ZZVZZ zavarovana oseba ni upravičena do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve. Podrobnejša pojasnila o tej pravici so razvidna na spletni strani.
V letu 2023 je tako ZZZS v skladu s 44.c členom ZZVZZ odobril 2.843 vlogam za povračilo stroškov specialističnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v drugi državi članici EU in na tej podlagi zavarovanim osebam povrnil 1,3 milijona evrov. Zavarovane osebe so v tujini na podlagi lastne odločitve in izdane napotnice v Sloveniji najpogosteje opravile storitve s področja zobozdravstva (predvsem ortodontija in endodontija), nevrologije – preiskava elektromiografija (EMG – testiranje živčne prevodnosti) ter storitve s področja kardiovaskularne kirurgije (poseg na ožilju) in oftalmologije (operacije sive mrene). Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki prevladuje pripomoček za vid (očala). Največ vlog za povračilo stroškov se nanaša na storitve, opravljene v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija). Za primerjavo vsi izdatki ZZZS za zdravstvene storitve, opravljene v Sloveniji so v letu 2023 znašali 3 milijarde evrov, pri slovenskih zdravnikih in zdravstvenih delavcih (fizioterapevtih, patronažnih sestrah...) pa smo Slovenci opravili skoraj 30 milijonov obravnav. V tujini je bilo torej opravljenih na račun ZZZS manj kot 1 promil storitev v primerjavi s storitvami, ki jih je plačal ZZZS izvajalcem v Sloveniji. zato so navedbe Zdravniške zbornice Slovenije o "odtoku denarja in davkov" neprimerne in neutemeljene.
V nadaljevanju še podrobnejše pojasnilo glede povračila stroškov za zobozdravstvene storitve v tujini.
Zavarovane osebe lahko v drugi državi članici EU na podlagi 44.c člena ZZVZZ uveljavljajo tudi zobozdravstvene storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za specialistične storitve, ki se uveljavljajo z napotnico (navedeno določa 44c. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju: ZZVZZ, oz. Direktiva 2011/24/EU ). Zavarovane osebe v tujini na podlagi 44.c člena ZZVZZ ne morejo uveljavljati storitev, ki spadajo v osnovno zdravstveno dejavnosti in ki jih lahko opravi njihov osebni zobozdravnik, temveč samo storitve za katere je osebni ali napotni zdravnik izdal napotnico (npr. endodontsko zdravljenje, oralna kirurgija, ortodontsko zdravljenje). Predmet povračil torej niso storitve, ki jih zagotavljajo osebni zobozdravniki brez napotnice, ker so te z zakonom izrecno izločene iz postopkov povračil. S področja zobozdravstva je bilo v lanskem letu teh povračil 1.504 (od tega največ, 755 s področja ortodontije), medtem ko je bilo na račun ZZZS v Sloveniji izvedenih 2,8 milijona obravnav pri zobozdravnikih.
Povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini na podlagi napotnice izdane v Sloveniji torej določa evropski pravni red, ki omogoča tudi povračilo zdravstvenih storitev opravljenih pri zasebnikih izven javne zdravstvene mreže v tujini. Slovenska zakonodaja pa tega ne omogoča tudi za storitve opravljene v Sloveniji. Podobno je tudi v drugih evropskih državah. Menimo, da je potrebno dostopnost do zdravnika v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati. S tem namenom ZZZS v Sloveniji plačuje vse ortodontske storitve pri izvajalcih v Sloveniji količinsko neomejeno glede na dejanske zmogljivosti ortodontov, število vseh ambulant v zobozdravstvu, ki jih financira ZZZS, pa se je v zadnjih 6 letih povečalo za 91 (iz 1.132 timov v letu 2017 na 1.223 v letu 2023). Samo v lanskem letu je tako ZZZS na podlagi javnega razpisa v javno mrežo vključil dodatnih 20,7 ambulant, z razpisom pa jih je bil pripravljen oddati skupno 26 ambulant (prejetih ponudb je bilo manj od povpraševanja ZZZS).
ZZZS tudi zavrača navedbe predstavnika Zdravniške zbornice Slovenije o plačanih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje kot zavajujoče, saj zavarovanci s prispevki ne uspemo več pokriti vseh naraščajočih izdatkov za zdravstvo (zlasti zaradi dvigov plač v zdravstvu), zato bo državni proračun letos zagotovil javni zdravstveni blagajni za vzdržno poslovanje že dodatnih 420 milijonov evrov. Dodajamo še, da smo zavarovanci preko zdravstvenega zavarovanja v letu 2023 namenili za zobozdravstveno dejavnost v Sloveniji skupno 217.050.503 evrov, kar je skoraj 60 milijonov evrov več kot pred 5 leti (leta 2018), kar predstavlja 38% povečanje izdatkov.
Izjave predstavnikov Zdravniške zbornice Slovenije, s katerimi promovirajo sistem delnih povračil stroškov pri nekaterih zasebnih samoplačniških ambulantah, pri katerih bi lahko storitve plačevali premožnejši pacienti, niso v javno dobro in v dobro pacientov. Enako kot vsi razviti evropski javni zdravstveni sistemi zato tudi slovenski javni zdravstveni sistem ne temelji na povračilu stroškov, saj ima tak sistem številne pomanjkljivosti za zavarovane osebe, predvsem pa zavarovanim osebam ne bi zagotavljal kritja polne (samoplačniške) cene, temveč bi bile zavarovane osebe deležne nereguliranega doplačevanja brez cenovnih omejitev. Neustrezno je tudi sklicevanje na povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini na podlagi napotnice izdane v Sloveniji, kar določa evropski pravni red, ki omogoča tudi povračilo zdravstvenih storitev opravljenih pri zasebnikih izven javne zdravstvene mreže v tujini (44. c člen ZZVZZ). Slovenska zakonodaja namreč tega ne omogoča tudi za storitve opravljene v Sloveniji. Podobno je tudi v drugih evropskih državah. Menimo, da je potrebno dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže (z vključevanjem dodatnega kadra in z večjo učinkovitostjo obstoječih kadrovskih virov) in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati. Marsikatera zavarovana oseba pa tudi ne bi bila sposobna vnaprej založiti nekaj 100 ali 1.000 evrov za npr. zobno-protetične storitve ter kasneje (čez nekaj tednov ali mesecev) uveljavljati delno povračilo stroškov pri ZZZS, ki bi bilo nižje, saj ZZZS zaradi načela gospodarnosti ne more priznavati samoplačniških cen, ki bi bile višje od realnih cen v javni mreži, ki so določene na podlagi stroškovnih analiz.