Odziv na prispevek Boštjana Kersniča v časniku Delo (prenova sistema SPP in določitev mreže javne zdravstvene službe)

Boštjan Kersnič, v. d. strokovnega direktorja novomeške bolnišnice in predstavnik zdravniške zbornice, je v prispevku v časniku Delo (26. 7. 2025, stran 10) pod naslovom “Bo ministrica dopustila, da ZZZS žrtvuje bolnišnice v korist UKC ?” navedel več neresničnih in zavajajočih navedb o prenovi sistema SPP (plačevanja akutnih bolnišničnih obravnav). 

Že naslovno vprašanje sodi v žanr melodrame in domišljijsko literaturo, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvaja svoje naloge izključno na podlagi znanosti, podatkov, dobrih praks in kot ključni nosilec stroke zdravstvene ekonomike. Tako je ZZZS tudi pristopil k prenovi sistema SPP: projektno, sistematično, znanstveno, metodološko, upoštevajoč dobre prakse iz tujine (zlasti Nemčije) ter v sodelovanju in dialogu z vsemi deležniki v Sloveniji (tudi v obliki nacionalnega projektnega sveta), vključujoč tudi novomeško bolnišnico in zdravniško zbornico. 

Nov model SPP, ki ga na podlagi julijske novele vladne Uredbe uvajamo s 1. 1. 2026, bo po prenosu avstralskega modela v letu 2004 po 21 letih prvič temeljil na slovenskih cenah in utežeh. Z realnejšimi cenami, ki temeljijo na stroškovni analizi 11 bolnišnic, bo zagotovljeno bolj pravično financiranje bolnišnic. Nove slovenske uteži, ki temeljijo na slovenskih stroških dela in materialnih stroških, ter bolj kakovostno spremljanje stroškov po pacientih v bolnišnicah, pa bo bolnišnice tudi spodbujalo k večji poslovni učinkovitosti. 

ZZZS je predhodno vsem deležnikom predstavil metodologijo izračuna novih uteži SPP, izračunane uteži in učinke na izvajalce zdravstvenih storitev. Model SPP predstavlja način razvrščanja bolnikov v skupine akutnih bolnišničnih obravnav, za katere se porabijo podobne količine virov, podlaga za razvrščanje bolnikov pa so statistične analize kliničnih podatkov in podatkov o porabi virov velikih vzorcev bolnikov. 
V okviru projekta je tako ZZZS izdelal nacionalno stroškovno analizo, v katero je vključil 11 reprezentativnih slovenskih bolnišnic: UKC Ljubljana, UKC Maribor, Univerzitetna klinika Golnik, Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Bolnišnica Postojna ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Na ta način je ZZZS v analizo vključil več kot 75 % vseh obravnav bolnikov. 

ZZZS je od vseh bolnišnic pridobil podatke za leto 2023 o stroških in aktivnostih po posameznih pacientih ter bilančne podatke. Podatki o pacientih so vključevali medicinski material in zdravila, interni laboratorij, zunanje medicinske storitve, kategorizacijo zdravstvene nege ter ostale podatke (čas operacije, anestezije, poroda, intenzivne terapije, mehanske ventilacije …). Za izboljšanje spremljanja stroškov in podatkov so bolnišnice prejele 6,6 milijona evrov. Kakovost podatkov se je tekom poročanja izboljšala in je primerna za nadaljnjo uporabo kot vhod za razporeditev stroškov na obravnavo in izračun slovenske uteži t.j. relativne enote, s katero primerjamo vse akutne bolnišnične obravnave glede na njihovo zahtevnost in vrednost (ceno). Pri pripravi bilančnih podatkov je bilo treba izločiti stroške, ki jih ZZZS plačuje posebej in ločeno od SPP (draga bolnišnična zdravila, ločeno zaračunljiv material, terciarna dejavnost-učenje in raziskave …). 

V okviru nacionalne stroškovne analize so bili stroški razporejeni po obravnavah SPP, njihovo grupiranje po SPP skupinah in opredelitev izstopajočih obravnav, čemur je sledil izračun uteži za vsak SPP posebej. Pri tem metodologija na podlagi mednarodnih izkušenj in nemške svetovalne ekipe vključuje pravila za distribucijo stroškov po pacientu, ki upošteva neposredno razporeditev stroškov (67 % stroškov; npr. material, zdravila in preiskave po pacientu) in posredno razporeditev stroškov (33 % stroškov; skupni materialni stroški bolnišnice npr. energije). 

Nove slovenske uteži in nove slovenske cene imajo različen vpliv na posamezne obravnave in izvajalce, saj se ob takih celovitih prenovah izkažejo določena odstopanja v smeri podcenjenosti in precenjenosti. Zaradi potrebnih prilagoditev na strani bolnišnic novemu modelu bomo zagotovili bolnišnicam prehodno obdobje ter v letu 2026 dodatna finančna sredstva v ocenjeni skupni vrednosti 61 milijonov evrov. Za nadaljnji razvoj modela SPP je izjemnega pomena čim boljša kakovost podatkov v bolnišnicah v smislu spremljanja stroškov po posameznem pacientu. Z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi zato morali vse izvajalce v mreži javne zdravstvene službe, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS, obvezati, da spremljajo stroške zdravstvenih storitev in da podatke o teh stroških posredujejo ZZZS v skladu z metodologijo za izvedbo stroškovnih analiz. Redne obdobne stroškovne analize so namreč nujna analitična podlaga za razvoj in posodabljanje modelov plačevanja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podrobno spremljanje stroškov je poleg tega ključnega pomena za dobro poslovanje in ekonomsko učinkovitost izvajalcev zdravstvenih storitev. 

ZZZS bo tudi v bodoče stalno zbiral podatke o stroških od bolnišnic in posodabljal uteži predvidoma vsaki dve leti, za kar je tekom projekta SPP usposobil interno ekipo strokovnjakov. Z uvedbo novih slovenskih uteži in njihovim rednim posodabljanjem pridobi celoten sistem akutnih bolnišničnih obravnav in s tem celoten zdravstveni sistem. Na podlagi natančnega spremljanja stroškov svojih pacientov bodo bolnišnice lahko izračunavale lastne cene ter upravljale učinkovitost svojega poslovanja, s tem pa se bo kakovost spremljanja stroškov po pacientih nenehno izboljševala, kar pomeni tudi izboljševanje nadaljnjih nacionalnih stroškovnih analiz in izračunov uteži ter posledično bolj transparenten in vzdržen sistem financiranja akutne bolnišnične obravnave. 

Pozdravljamo razmišljanja g. Kersniča, kako izboljšati organizacijo in delovanje javne zdravstvene službe ter zagotoviti optimalne vire glede na nacionalne prioritete, saj je tudi OECD v svojem lanskem pregledu za Slovenijo ocenil, da je za Slovenijo značilno veliko število majhnih splošnih bolnišnic, ki so neučinkovite glede stroškov, kakovosti in varnosti, prav tako pa je OECD opozoril na izzive pri boljšem načrtovanju in upravljanju bolnišnic. Zato ob tej priložnosti velja opozoriti na letos maja uveljavljeno novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v 7. in 8. ter 45. členu končno jasno določa pristojnosti, merila in roke za določitev mreže javne zdravstvene službe, in sicer med drugimi tudi na podlagi merila »minimalnega obsega zdravstvenih storitev znotraj posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, s katerim je zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno opravljanje te dejavnosti«, pri čemer se to merilo preveri najmanj vsaki dve leti. Večja razdrobljenost javne mreže je namreč vprašljiva tako z vidika racionalnosti izrabe kadrovskih in finančnih virov (ekonomija obsega) kot tudi z vidika kakovosti obravnave pacientov (manjši obseg opravljenih storitev na izvajalca/zdravnika).