ZZZS odločno zavrača neresnično izjavo Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZZZS ni predlagal dviga obveznega zdravstvenega prispevka)
Upravni odbor ZZZS je na seji 17. 10. 2023 odločno zavrnil neresnično izjavo Zveze organizacij pacientov Slovenije, saj ZZZS ni nikoli predlagal povišanja fiksnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki se na podlagi zakona uveljavi s 1. 1. 2024 v višini 35 evrov. V zvezi s tem ne potekajo nobene aktivnosti za povišanje tega prispevka na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Glede na navedeno je izjava Zveze organizacij pacientov Slovenije neresnična in ne temelji na preverjenih dejstvih. Podobno velja tudi za nekatere druge dele izjave Zveze organizacij pacientov Slovenije.
Upravni odbor ZZZS obžaluje, da se Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) vključuje v javno razpravo na podlagi nepreverjenih dejstev in zavajajočih navedb, saj le-te ne prispevajo k tvornemu dialogu za uspešnejši razvoj slovenskega zdravstvenega sistema.
Dodatne pripombe v zvezi z izjavo ZOPS:
- sistem dogovarjanja med partnerji v zdravstvu je bil na podlagi zakona uveden leta 1992 in ne leta 1984;
- izkušnje iz preteklih let kažejo, da so zahteve izvajalcev v procesu dogovarjanja presegale finančne možnosti države oz. zdravstvenega zavarovanja za nekaj sto milijonov evrov. Zahteve so se naslavljale predvsem na dvig cen zdravstvenih storitev na podlag različnih utemeljitev: potrebno je vkalkulirati več kadra, nameniti več za stroške dela, materialne stroške in amortizacijo; poleg tega so bile za izvajalce sporne nekatere določbe, ki so urejale njihove obveznosti in pogodbene kazni za kršitve, pristojnost oblikovanja obračunskih modelov ipd. To je imelo za posledico, da je o večini predlogov odločila Vlada RS, saj partnerji v zdravstvu niso mogli doseči konsenza;
- leta 2022 je prišlo do spremembe zakona (ZZVZZ), ki na novo določa postopke sprejema splošnega dogovora. Po novem zdravstvena politika pripravi smernice za vsakoletni dogovor, ZZZS pa na tej podlagi pripravi predlog dogovora za namene pogajanj in ga pošlje v soglasje Ministrstvu za zdravje (MZ). Po prejemu soglasja s strani MZ se pričnejo pogajanja z deležniki, to je med ZZZS in predstavniki izvajalcev. V kolikor ne dosežejo soglasja o dogovoru do konca novembra, lahko Vlada RS določi vsebino dogovora, torej Uredbo.
- splošni dogovor ne določa, koliko sredstev bo dobil posamezni izvajalec. Dogovor opredeljuje obsežen seznam vrst prednostnih zdravstvenih programov, ki so plačani po dejanski realizaciji, kot so npr. srčne operacije, koronarografije, PTCA posegi, radioterapija, onkologija; le-ti so v celoti razvidni iz 181. člena Uredbe in njene priloge št. 11;
- v splošnem dogovoru so cene enotno določene po vrstah zdravstvenih dejavnosti in ne po izvajalcih. Cene niso fiksne, temveč se spreminjajo na podlagi stroškovne analize ob spremembi obračunskega modela, ob spremembi kolektivnih pogodb, ki urejajo plače v zdravstvu, skladno z ekonomskimi možnostmi države se upošteva valorizacija materialnih stroškov in amortizacije;
- ZOPS predlaga takojšnji odstop od Splošnega dogovora in prehod na aktivno kupovanje storitev pri javnih zavodih. Ugotavljamo, da gre za vsebino, ki jo ureja ZZVZZ,. Ker si s pojmom "aktivno kupovanje storitev v zdravstvu" vsak predstavlja po svoje, predlagamo, da ZOPS pojasni kaj konkretno s tem razume oz. poda primere takega pristopa v evropskih državah, obseg pravic v teh državah, prednosti in tveganja, ki bi jih novi model lahko prinesel. S konstruktivnim dialogom bo morda lahko prepričal tudi zdravstveno politiko, ki to vsebino ureja v zakonu.
