ZZZS z dodatnim financiranjem in dialogom s ključnimi deležniki za izboljšanje dostopnosti do izbranega družinskega zdravnika
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob izdaji sodbe Delovnega in socialnega sodišča v zadevi Anuška Podvršič obvešča javnost, da aktivno vodi dialog s predstavniki družinske medicine in z Ministrstvom za zdravje z namenom izboljšanja dostopnosti do družinskega zdravnika. Prav tako ZZZS dodatno finančno spodbuja izvajalce zdravstvenih storitev in ambulante družinske medicine, ki opredeljujejo dodatne osebe nad administrativno določeno minimalno obremenitvijo.
ZZZS z dodatnim financiranjem spodbuja izvajalce zdravstvenih storitev, da v ambulantah družinske medicine sprejemajo nove zavarovane osebe tudi nad administrativno določeno mejo 1.348 glavarinskih količnikov. Ker je trenutno za nove opredelitve odprtih le še 7 % ambulant družinske medicine, ZZZS letos za dodatno opredeljevanje oseb (do 1.618 glavarinskih količnikov) namenja dodatnih 4,5 milijona evrov. Ta sredstva so namenjena za dodatno nagrajevanje delovne uspešnosti zdravstvenih delavcev.
Spodbude za ambulante, ki sprejemajo nove paciente nad administrativno mejo
V številnih krajih po Sloveniji se zavarovane osebe vse pogosteje soočajo s težavami pri izbiri osebnega zdravnika v bližini svojega prebivališča. Te težave se bodo v naslednjih letih še stopnjevale zaradi pomanjkanja in upokojevanja družinskih zdravnikov, katerih obremenitve pogosto presegajo minimalno določeno mejo. Mlajši zdravniki, ki vstopajo v sistem, praviloma ne prevzamejo vseh opredeljenih oseb svojih predhodnikov, če se le ti odločijo delovati zgolj v okviru minimalne obremenitve.
Vsaka nova upokojitev tako povečuje število oseb brez izbranega zdravnika in dodatno zmanjšuje dostopnost do osnovnega zdravstvenega varstva. Hkrati se slabi vloga družinske medicine in pomen instituta izbranega osebnega zdravnika. ZZZS je zato letos okrepil spodbude za dodatno opredeljevanje zavarovanih oseb v ambulantah družinske medicine in vzpostavil dialog s predstavniki družinske medicine ter Ministrstvom za zdravje z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti do osebnih zdravnikov.
Sodba v zadevi Anuška Podvršič
V zadevi Anuška Podvršič ZZZS pojasnjuje, da se z odločitvijo sodišča ne strinja, saj veljavni predpisi ne določajo obveznosti ZZZS, da bi zavarovanim osebam z odločbo določil oziroma dodelil konkretnega osebnega zdravnika.Pravica do proste izbire je izključno v domeni (pristojnosti) zavarovane osebe, ki izbere poimensko določenega zdravnika in pri njem to pravico tudi uveljavi. Pristojnost ZZZS pa v postopku nastopi šele, ko zdravnik izbiro brez utemeljenega razloga zavrne.
Če bi torej zavarovana oseba izbrala točno določenega zdravnika, ki bi njeno izbiro neupravičeno odklonil, tedaj bi bili podani pogoji za vsebinsko odločanje ZZZS o zahtevku zavarovanke, saj ZZZS o splošni zahtevi za dodelitev osebnega zdravnika ni pristojen odločati. Če bi ZZZS z upravno odločbo zavarovani osebi dodelila osebnega zdravnika, bi s tem izničila njeno prosto izbiro.
Pomembno je poudariti tudi, da ima osebni zdravnik pravico odkloniti izbiro, če pri njem evidentirano število zavarovanih oseb že presega število, ki ga določa dogovor. Tudi če bi ZZZS z odločbo lahko zavarovanki določil posamičnega osebnega zdravnika, bi moral upoštevati število evidentiranih oseb pri posameznem zdravniku. Posledično bi slednjega izbrali iz seznama prostih zdravnikov, ki je javno dostopen na spletni strani ZZZS in se dnevno posodablja, iz katerega pa si lahko prosto izbere osebnega zdravnika tudi zavarovanka sama. Na seznamu so namreč označeni prosti osebni zdravniki, ki so še dolžni sprejemati zavarovane osebe in pri kateri se ima zavarovanka še možnost opredeliti.
Sodišče je zahtevo zavarovane osebe za dodelitev osebnega zdravnika vrnilo ZZZS v ponovno odločanje z utemeljitvijo, da gre za upravno zadevo. Navedeno ne pomeni, da bi moral ZZZS o zahtevi odločati tudi po vsebini, s čimer bi izničil pravico zavarovane osebe do proste izbire. Glede na pojasnjeno stališče ZZZS bo zoper izdano sodbo vložena pritožba.
Za organizacijo mreže javnih zdravstvenih služb sta na primarni ravni odgovorni občina in država
Nazadnje velja še opozoriti, da je za samo organizacijo mreže javne zdravstvene službe in zagotavljanja zadostnega števila zdravnikov na primarni ravni zadolžena in odgovorna občina oziroma država, kot je to opredeljeno iz vsebine 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Država si prizadeva težave pomanjkanja osebnih zdravnikov odpraviti oziroma omiliti z različnimi ukrepi, med drugim tudi z dodatnimi ambulantami družinske medicine. V teh ambulantah lahko zavarovana oseba, starejša od 19 let in brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto. Dodatne ambulante organizirajo javni zdravstveni zavodi na območjih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega osebnega zdravnika v skladu z 80. členom ZZVZZ ni mogoča. Lečeči zdravnik na podlagi izbire in opredelitve na dodatno ambulanto pridobi vse pravice, dolžnosti in pristojnosti splošnega osebnega zdravnika, vključno s pridobitvijo zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe. Na ta način je zavarovanim osebam brez splošnega osebnega zdravnika omogočena uresničitev pravice do proste izbire v dodatni ambulanti družinske medicine, pri čemer se izbira opravi na ambulanto.
ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam seznam zdravnikov, ki so lahko osebni zdravniki, skupaj s podatkom, ali posamezni zdravniki še sprejemajo izbire ali ne*, lahko pa tudi svetuje izbiro v dodatni ambulanti za osebe brez zdravnika. ZZZS bo tudi v prihodnje aktivno sodeloval pri iskanju rešitev, ki bodo vsem zavarovanim osebam zagotavljale dostop do izbranega osebnega zdravnika.
* Opomba: Te podatke ZZZS javno objavlja na svoji spletni strani, kjer jih tudi dnevno posodablja Seznami zdravnikov - Portal za zavarovance
