Strateška aktivnost Prizma za aktivno upravljanje čakalnih dob
Čakalne dobe so sistemski izziv, ki ga ni mogoče rešiti čez noč. ZZZS je v okviru Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje od 2026 do 2030 oblikoval strateško aktivnost Prizma kot celovito prenovo pristopa k upravljanju čakalnih dob. Cilj je prehod od pasivnega spremljanja k aktivnemu ukrepanju na podlagi konkretnih podatkov, v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih storitev, NIJZ in ministrstvom za zdravje.
Na seji skupščine ZZZS, ki je potekala 12. junija 2026, je vodja Območne enote Ljubljana Bogdan Tušar predstavil aktivnost Prizma, ki vključuje štiri projekte in katere namen je temeljita prenova načina, kako ZZZS razume, spremlja in uravnava čakalne dobe v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Izvajalci bodo ključni partnerji pri identifikaciji vzrokov in oblikovanju ukrepov, za zavarovance pa projekti prinašajo bolj odziven zdravstveni sistem, ki bo omogočil čim krajši in čim bolj predvidljiv čas čakanja.
Zakaj Prizma?
Obstoječi sistem ZZZS-ju ne omogoča aktivnejše vloge pri upravljanju čakalnih dob. Omejen dostop do podatkov NIJZ, pomanjkljiva analitična orodja in ločeni informacijski sistemi onemogočajo celovit pregled in ukrepanje. Prizma skozi zastavljene projekte to spreminja.
»Skupaj z izvajalci želimo priti do konkretnih vzrokov, ki nastajajo v informacijskih sistemih,
v organizaciji delovanja zavodov, do tega, da bomo ugotovili vzroke,
jih analizirali in sprejeli konkretne ukrepe.«
Bogdan Tušar, vodja Območne enote Ljubljana
Štirje projekti v okviru Prizme
Integrirana informacijska podpora
Povezava sistemov NIJZ in ZZZS v enoten podatkovni ekosistem, kar prinaša strukturirane podatke, primerne za analizo in upravljanje.
Organizacijski model
Jasno opredeljene vloge in odgovornosti znotraj ZZZS ter formalizirano sodelovanje z NIJZ, ministrstvom in izvajalci za (so)upravljanje čakalnih dob.
Analiza vzrokov in ukrepi
Sistematična identifikacija vzrokov nastajanja čakalnih dob ter oblikovanje konkretnih ukrepov za njihovo boljše obvladovanje in zmanjševanje.
Sistem kazalnikov
Vzpostavitev enotne metodologije merjenja, kar omogoča primerljivost med izvajalci in transparentno poročanje ter sprejemanje odločitev in zgodnje zaznavanje odklonov.
Časovnica
Projekti, ki se izvajajo vzporedno, se bodo zaključili konec leta 2027.
ZZZS bo izvajalce o poteku projektov in načinih vključevanja sproti obveščal. Zavarovanci pa bodo lahko nekatere učinke oz. izboljšave občutili že pred koncem leta 2027.
